Ob 21. marcu, mednarodnemu dnevu gozdov

Evropski parlament bo na aprilskem plenarnem zasedanju glasoval o zakonodaji, ki bo državam EU naložila, da izsekavanje gozdov nadomestijo s pogozdovanjem ali boljšim upravljanjem z zemljišči. Gre za enega izmed treh zakonodajnih ukrepov, ki so potrebni za izpolnitev zaveze o 40-odstotnem zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 (v primerjavi z letom 1990), ki jo je EU sprejela s pariškim sporazumom o podnebju. Poleg ukrepov na področju gozdarstva in rabe zemljišč EU za dosego tega cilja spreminja tudi mehanizem za trgovanje z izpusti (ta pokriva izpuste iz industrijskih obratov) in uvaja sistem delitve bremen med članicami EU pri zmanjšanju izpustov za sektorje transporta, gradbeništva, odpadkov in kmetijstva.

Zakaj so gozdovi pomembni? 

Gozdovi so pomembno naravno bogastvo in dobičkonosen posel. Gozd pokriva 182 milijonov hektarov ali 43 odstotkov ozemlja Evropske unije. V Sloveniji gozd pokriva 63 odstotkov ozemlja, kar državo uvršča med najbolj gozdnate članice unije. Gozdovi opravljajo vrsto pomembnih ekosistemskih storitev: preprečujejo erozijo prsti, so pomemben del vodnega cikla, zagotavljajo biotsko raznovrstnost in regulirajo lokalno podnebje. V času dviga globalnih temperatur pa ne gre spregledati še ene pomembne funkcije gozdov, namreč črpanja CO2 iz ozračja. Drevesa za svojo rast potrebujejo CO2; s fotosintezo ta plin vgradijo v organske snovi, t.j. ogljikohidrate, ki sestavljajo njihove korenine, debla, veje in liste. CO2 je toplogredni plin; več ga je v ozračju, manj sončne toplote se iz zemeljskega površja odbije nazaj v vesolje. Posledici sta segrevanje ozračja in podnebne spremembe. Manj gozdov torej pomeni več CO2 v ozračju in hitrejše spreminjanje podnebja.

Raba zemljišč, sprememba rabe zemljišč in gozdarstvo

Ta sektor vključuje predvsem kmetijstvo in gozdarstvo. Ker gre za obdelovanje zemlje, ta sektor v ozračje spušča CO2; hkrati pa iz ozračja CO2 tudi črpa, saj ima opraviti z rastlinami. Gozdovi absorbirajo 10,9 odstotka skupnih izpustov toplogrednih plinov v EU. Izsekavanje gozdov torej prispeva k izpustom CO2.

Uresničitev zavez iz pariškega sporazuma o podnebju

Zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov za 40 odstotkov do leta 2030 in uresničevanje zavez iz pariškega sporazuma o podnebju v EU temelji na treh stebrih:

• uredbi o delitvi bremen pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, ki za vsako državo EU določa zavezujoče cilje o zmanjševanju izpustov iz sektorjev transporta, kmetijstva, stavb in upravljanja z odpadki
• že sprejeti reformi evropskega sistema za trgovanje z izpusti (ETS), v katerega je vključenih 11.000 industrijskih obratov v EU; zaradi zmanjšanja števila dovoljenj za izpust CO2 bodo ti svoje izpuste ali zmanjšali, ali plačevali dražje
• uredbi o rabi zemljišč, spremembi rabe zemljišč in gozdarstvu (LULUCF), ki med drugim zahteva, da države članice posek gozdov nadomestijo s pogozdovanjem in izboljšajo svoje upravljanje z zemljišči

Parlament sicer želi, da bi si EU zastavila cilj, da do leta 2050 v primerjavi z letom 2005 svoje izpuste toplogrednih plinov zmanjša za 80 odstotkov.

 

Novice – Evropski parlament