Nujno učinkovitejše izvajanje evropske odredbe o zaščiti žrtev

»Podatki iz raziskave Agencije za temeljne pravice, da je vsaka tretja ženska po dopolnjenem petnajstem letu starosti doživela fizično ali spolno nasilje, vsaka druga pa je doživela eno ali več oblik spolnega nadlegovanja, nas morajo zelo skrbeti in spodbuditi k hitrejšem ukrepanju,« je ob robu plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu o izvajanju Direktive o evropski odredbi o zaščiti bila jasna evropska poslanka Patricija Šulin.

Po prepričanju Šulinove je evropska odredba o zaščiti, ki je namenjena čezmejni zaščiti žrtev v vseh državah članicah in ki velja že vse od leta 2015, dober in potreben instrument za zaščito žrtev, vendar žal premalokrat uporabljen. »Podatek, da je do sedaj bilo zabeleženih le sedem evropskih odredb o zaščiti, čeprav je v nacionalnih državah bilo izdanih na tisoče zaščitnih ukrepov v zvezi z nasiljem zaradi spola, je alarmanten in kaže na to, da je izvajanje direktive v praksi pomanjkljivo, hkrati pa moramo izboljšati informiranost in ozaveščanje samih žrtev, da lahko zahtevajo evropsko odredbo o zaščiti, če se preselijo v drugo državo članico,« je še dejala evropska poslanka Patricija Šulin.

Evropska unija je uvedla Direktivo o evropski odredbi o zaščiti zato, da bi oseba, ki je deležna zaščitnih ukrepov v eni od držav članic, uživala enako zaščito, ko se preseli ali potuje v drugo državo članico. Zaščitni ukrepi se uporabljajo za primere, ko je treba žrtve ali potencialne žrtve kaznivih dejanj zaščititi z ukrepi, s katerimi se osebam, ki povzročajo nevarnost, naloži prepoved ali omejitev vstopa na nekatere kraje, prepoved ali ureditev stikov z zaščiteno osebo ali prepoved ali ureditev približevanja tej osebi, kar so tri najpogostejše vrste zaščitnih ukrepov v EU.