Nepotizem v humanitarnih organizacijah

Čas, ki bo kmalu nastopil,  bo čas seštevanja in odštevanja, čas plusov in minusov za iztekajoče se leto. Čas,  kadar  tisti, ki nimajo svojih bližnjih, se jim približajo prostovoljci,  jim podarijo svoj čas, pozornost, nemalokrat  tudi svoj denar. To počenjajo  po lastni presoji, brez prisile, z srcem in toplino, ki je primerna pristnemu človeškemu bitju. 

Nemalokrat pa jih v slabo voljo spravi vedenje tistih, ki vodijo tako imenovane prostovoljne in na človekoljubnem principu temelječe aktivnosti.  V preteklih letih smo bili na državni ravni priča raznim malverzacijam, če ne to,  pa zagotovo domačnosti in tovarišijskosti v poslovanju. Vse je seveda podrejeno in prirejeno  okoriščanju za lastne potrebe.  Pri teh malih in velikih nečednostih najvišje »kotira«  visoko na »odličnosti« kotira   Rdeči križ Slovenije.

Po besedah prostovoljke pri eni od lokalnih enot Rdečega križa, gospe Magdalene K. Wacha, se je takšno vedenje naselilo še v najmanjše organizacijske oblike, do krajevnih skupnosti, po mestih pa do  četrtnih odborov. Bolj razvejano in  bolj zamegljeno ponuja več »priložnosti« za uresničitev neizživetih in nerealiziranih ambicij lokalnih humanitarnih »šerifov«! Brez sramu umestijo  na položaje svoje priletne ljubice ali sicer  RK »šerifu« zveste in naklonjene osebe. In potem »raj« na zemlji za vse vrste »lačnih« humanitarnega delovanja. Pravi človekoljubi se umikajo in  s tem dovolijo »red bull« učinek nečednostim na humanitarnem področju.

Do kdaj  tolerirati in si zatiskati oči?!

Vane K. Tegov