Na zelo »visokem« položaju: Črna gora je v Evropi na prvem mestu v trgovini s prepovedanimi drogami, četrta na področju organiziranega kriminala

 

Zaskrbljujoče  podatke o prisotnosti kriminala  v črnogorski družbi.

Po globalnem indeksu organiziranega kriminala,  je Črna gora na prvem mestu v Evropi in na 14. mestu v svetu pri trgovini s prepovedanimi drogami, četrta v Evropi po kriminalu, za Rusijo, Srbijo in Ukrajino ter 45. na svetu, piše makedonska MIA.

Kar zadeva uspešnosti boja  proti  organiziranemu kriminalu, je po podatkih Inštituta za alternativo iz 44 evropskih držav Črna gora na 38. in 112. mestu na svetu.

Poročilo  še navaja, da država večinoma služi kot tranzitno območje, najsi gre za droge, orožje ali trgovino z ljudmi.

Navaja se, da se heroin iz Albanije in Kosova tihotapi v Srbijo in države Evropske unije, za kriminalne skupine, povezane s temi dejavnostmi, pa je značilna določena stopnja nasilja, k i ima večkrat tudi terminalni izid za prenekaterega.

Črna gora,  navaja poročilo v nadaljevanju, bi  naj bi bila glavna vstopna točka za kokain, tihotapljen v EU prek Balkana, večinoma iz Latinske Amerike.

Trg kokaina nadzira več mafijskih skupin, predvsem pa najbolj znana  klana “Kavaški” in “Škaljarski”, je zapisano v poročilu.

»Marihuana v Črno goro pretihotapijo  iz Albanije za nadaljno “rabo”  v Srbijo in BiH. “Največji zasežene  droge je konoplja, ki se jo  največ porabi v njihovi  državi,” se navaja v  globalnem indeksu organiziranega kriminala.

Kar zadeva nezakonito prodajo orožja, je Črna gora ena najpomembnejših tranzitnih poti v regiji, iz Srbije na Bližnji vzhod, iz Rusije v Severno Afriko (večinoma v Libijo) in z Balkana v zahodno Evropo, pa tudi iz BiH do Srbije in Kosova. Orožje se pogosto “zakonito” tihotapi v zasebnih vozilih,  navajajo  v poročilu.

Trgovina z orožjem pa naj bi se v letih 2017 in 2018 zmanjšala, saj so se kriminalne skupine preusmerile  k trgovini s cigaretami in drogami.

Poročilo vsebuje tudi podatke o trgovini z ljudmi. Od leta 2015 do 2019 je bilo identificiranih le 22 žrtev, vendar so oblike trgovine z ljudmi in suženjstva v službi kibernetskega kriminala vse bolj izpopolnjene.

Poročilo navaja, da so javni uslužbenci vpleteni v kriminal in da pripadniki policije, tajnih služb in politikov ščitijo kriminalce. Te združbe v katere so vključeni tudi organi pregona so  zelo pogoste.  In je,  kot se temu reče,  sistemska »napaka«. Za enkrat  ni pretirane nagnjenosti k temu da bi se intenzivneje in koreniteje lotevali tega vseobčega  problema v Črnogorski družbi.

Vane T. Costa