Na preiskovalni komisiji smo na laži ujeli takratnega predsednika Milana Kučana, pa se ni zgodilo nič.

Franc Pukšič ima za seboj kar dolgo »kilometrino,« kar se tiče delovanja v Državnem zboru, v katerem je prebil pet mandatov, pa tudi kot župan Destrnika je »oddelal« pet mandatov. Danes  je samostojni podjetnik, ki ve, s kakšnimi težavami se soočajo politiki desne provinience, ko se po koncu političnega udejstvovanja znajdejo na trgu dela. Povsod so jim vrata zaprta, četudi njihova izobrazba in izkušnje zadovoljujejo vse formalne pogoje. Pa vendar, predznak politika SDS ali SLS je tako »močan,« da službe zanj praktično ni! Pred mikrofon v oddaji Sreda v sredo sem ga povabil zato, ker se je odločil, da se znova politično aktivira. Na listi stranke Združena desnica Aleša Primca in Franca Kanglerja se bo na junijskih parlamentarnih volitvah potegoval za poslanski mandat.

Za začetek sva potegnila črto pod sedanje razmere v Sloveniji po tem, ko je odstopila vlada Mira Cerarja. Se lahko Slovenija znajde še bolj globlje ali smo že dosegli dno brezna, je bilo prvo vprašanje.

»Lahko bo šlo še nižje, če na tokratnih parlamentarnih volitvah ne zmagajo pomladne desnosredinske stranke. Če pa zmagajo, se bo proces padanja ustavil, desna sredina pa bo začela prazniti to »slovensko greznico!« Zakaj mislim, da gremo lahko še nižje? Če se spomnimo, s kakšnimi obljubami je prišla na oblast Cerarjeva garnitura, čeprav niso imeli ne programa, kaj šele vsebine …govorili so le o poštenosti, morali in pravni državi. Danes lahko rečem za Mira Cerarja, ki je bil v času mojih poslanskih mandatov tudi moj strokovni sodelavec, ko sem opravljal delo predsednika komisije za poslovnik v DZ, da je iz načelnega pravnika, tako sem ga pač jaz dojemal, ki mu je pravna država »svetinja,«  kot nam kristjanom sveto pismo, je vse to v tem mandatu poteptal. Prav groza te je, ko spremljaš dogajanja in vidiš, da sile, ki so nekoč obvladovale Slovenijo, pobrale denar in se umaknile, se z opranim denarjem vrnile nazaj. Še naprej kradejo državno premoženje, čemur smo bili priča pri prvi, še bolj pa pri drugi dokapitalizaciji državnih bank. Tega ne počenjajo zgolj stare sile, temveč so v to vpeti že njihovi sinovi in vnuki, ki sedijo na nedotakljivih položajih državnih in paradržavnih podjetij.

Se vam ne zdi, da so položaji v tej »globoki« državi že kar dedne?

Drži. Okrog 60 ali 70 milijard evrov  je bilo prenesenega na tuje, kar pomeni, da še vsaj dvajset ali trideset let Slovenije ne postavimo na čvrste ekonomske noge oziroma tako dolgo, dokler z državo ne bodo upravljali tisti, ki so zato dobili mandat na volitvah.  Zelo daleč smo pri preiskovanju prvega vala kraje družbenega premoženja prišli v preiskovalni komisiji med leti 1996 in 2000. Mi smo že takrat jasno ugotovili obseg kraje v Elanu, Smelta, Tama, Metalne, Hidromontaže….pa tudi postregli  z imeni in priimki tistih, ki so se okoristili. Če bi takrat mediji in za to pristojne preiskovalne inštitucije opravili svoje delo dvomim, da bi prišlo še do druge kraje, ki pa je po ugotovitvah Logarjeve komisije več kot grozljiva. Mi smo  na preiskovalni komisiji  na laži ujeli takratnega predsednika Milana Kučana, pa se ni zgodilo nič. Če bi takrat prej omenjene inštitucije nekoga prijele in ga obsodile, bi se kraja prav gotovo ustavila. Danes pa se gospodje direktorji bankirji, ki so preko takšnih in drugačnih vzvodov  dobesedno pokradli desetine milijonov evrov,  mirno sprehajajo namesto, da bi sedeli za zapahi. Zato, pri nas se ne bo nič spremenilo, dokler do sprememb ne pride v samih temeljih. Ključno bi bilo, da država te osebe pobara ali so za premoženje, ki so si ga prigrabili, plačali davke. Če niso, se jim premoženje preprosto zapleni! Danes pa smo priče prizorom, ko se sin nekega mogočneža na sodišče na narok za osebni stečaj pripelje z BMW šestico, da se tajkunom odpisujejo milijonski dolgovi do države……in nihče za nič ni odgovoren, vsi pa imajo ogromno premoženje! «

Lahko za dogajanja leta 2000, ko je predčasno odstopila vlada Toneta Ropa in leta 2018, ko je odstopila vlada Mira Cerarja potegnemo kakšno paralelo, kar se preiskovalnih komisij tiče? Ker takratni preiskovalni komisiji,  katere član ste bili, ni uspelo predstaviti sklepnega poročila poslancem v DZ, se lahko kaj podobnega pripeti tudi preiskovalnima komisijama Anžeta Logarja in Jelke Godec? Svoje delo sta opravili, vendar poročilo mora dobiti epilog v Državnem zboru.

Preiskovalna komisija o oškodovanju družbenega premoženja bi morala po poslovniku svoje poročilo predstaviti na zadnji seji parlamenta. Mi smo imeli poročilo pripravljeno za obravnavo v državnem zboru, vendar je bila ta točka dnevnega reda umaknjena na predlog poslanca SD Mirana Potrča. Že takrat je imela levica v parlamentu potrebno večino in jo ima tudi danes. Scenarij je dobro naštudiran od vseh treh dosedanjih koalicijskih partneric SMC, SD in Desus, da se parlamentu čim prej odvzame opravilna sposobnost. Pač nočejo, da se te svinjarije razgalijo v parlamentu, kajti hudo nerodno jim bo (poslancem dosedanje koalicije), da v parlamentu glasujejo o vsebini obeh poročil, potem pa bi  v predvolilnih nastopih nagovarjali volivce s tem, kako se bodo oni borili proti korupciji, krajam državnega premoženja, ko pa so s svojim delovanjem to sami omogočili! Ne morejo se sprenevedati, kajti vse tri stranke, dobro SMC je nekakšna izjema, četudi so v njej obrazi iz LDS, Zares, PS, ZAB.. so nekakšna oblastna konstanta!«  Srž problema je seveda v volilnem sistemu, ki pa ga »rdeča oblastna konstanta noče spremeniti, pri takšnem razmerju sil v proporcionalnem sistemu se volitve začnejo šele po volitvah, ko se sestavlja koalicija.«

S Francem Pukšičem sva v nadaljevanju pogovora rekla še marsikatero o »načelni in etični« vladi Mira Cerarja, ki bi jo lahko ocenili kot najbolj koruptivno v poosamosvojitveni Sloveniji. In tudi zato, da je treba ustaviti padec Slovenije v greznično brezno, se je Franc Pukšič odločil, da se znova vključi v politično dogajanje. Prisluhnil je povabilu Franca Kanglerja NLS in Aleša Primca GOD, da se jim na listi Združene desnice pridruži kot kandidat na letošnjih predčasnih parlamentarnih volitvah.

»Nisem vstopil ne v Kanglerjevo in ne v Primčevo stranko, na volitve grem kot Franc Pukšič. Všeč mi je vsebina programa Združene desnice, v njem je veliko tega, kar sam zagovarjam. Čeprav se sedanji oblastniki trudijo, da bi bile volitve čim prej in bi nam zaradi tega odvzeli možnost, da ljudem predstavimo vsebino ukrepov in reform, za katere se bo Združena desnica borila v novi desnosredinski vladi. Če bo treba, bomo hodili od vrat do vrat, tudi v najmanjši zaselek, da ljudem predstavimo, kaj ponujamo mi in s čim jih hočejo zavesti levičarske stranke, ki so to državo pripeljale v razsulo.«