Na AGRI EU poslanci o pravilih igre nove EU finančne perspektive
Romana Tomc, dr,. MIlan Zver, Franc Bogovič, evropski poslanci iz vrst ELS, so na današnji okrogli mizi, ki jo je pripravila pisarna EU parlamenta v Sloveniji, spregovorili o spremembah pri financiranjuskupne evropske politike v novi sedemletni finančni perspektivi. Evropski poslanec dr. MIlan Zver ima “sladke skrbi,” kar se tiče povečanja sredstev za program Erasmus +, pa so vsi udeleženci današnje okrogle mize izrazili zaskrbljenost, kajti Slovenija bo iz EU kmetijske blagajne prejela manj denarja. “Dobili bomo bistveno več denarja,” je dejal dr. Milan Zver. “Zdaj gospodarimo s 15 milijardami evrov, v naslednji perspektivi bomo imeli na razpolago 30 milijard evrov. Dobili bomo sicer zraven določne projekte in naloge.” Zver vidi v izobraževalnih programih, ki bodo financirani iz evropskega proračuna, veliko priložnost tudi za kmete, ki bodo lahko pridobivali znanje in preko izmenjav z drugimi državami prišli do primerov dobrih praks v tujini.
Slovenska realnost za obdobje 2020 do 2027 pravi, da bomo iz skupne blegajne prejeli manj denarja. Kar se kmetijstva tiče, gre za 903 milijone evrov za neposredna plačila, kar je 3,9 odstotka manj glede na sedanje obdobje, in 716 milijonov evrov za politiko razvoja podeželja, kar je celo 15-odstotno znižanje glede na tekoče finančno obdobje.
Čeprav še danes ni mogoče jasno napovedati, kakšno usodo bo doživel Brexit, bo ločitev Velike Britanije od evropske “mize in postelje” vplivala tudi na razrez EU finančne pogače. To bomo v Sloveniji najbolj čutili na postavki skupna kmetijska politika, ker nam je Junckerjeva EU komisija zmanjšala predvidena sredstva za 3,9% glede na aktualno finančno perspektivo. Zaradi predvidenega odhoda GB iz EU bi moral evropski proračun biti višji za 30%, je menil Franc Bogovič. ki je slovenske pogajalce pozval, da za program razvoja podeželja ne dopustijo zmanjšanja sredstev.
Da je moč sredstva za potrebe kmetijstva črpati tudi iz EU socialnega sklada, v katerem bo 101 milijarda evrov, je povedala Romana Tomc. Kolikšen izplen bodo dosegli slovenski pogajalci, je odvisno povsem od njih samih, je dejala Tomčeva. Tudi način porabe sredstev bo prepuščen državi, torej se lahko iz tega naslova financirajo tudi kmetijski projekti. “Če bo denarja manj, bomo morali še bolj preudarno razmisliti, za kaj ga bomo porabili. V naslednji perspektivi bo Bruselj veliko bolj pozoren na rezultate, predvsem na učinkovitost porabljenih sredstev,” je dodal Lojze Peterle in spomnil, da bo slovenski denarni izplen iz EU blagajne v letih 2020 do 2027 povsem odvisen od pogajalskih sposobnosti slovenske vlade oziroma njene ekspertne skupine. Sicer se je ob tem državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Tanja Strniša pohvalila, da jim je za neposredna plačila in razvoj podeželja doslej uspelo počrpati praktično ves predvideni znesek. Zato pa je na drugih področjih slika krepko slabša, tudi pri črpanju sredstev iz socialnega sklada.