Murska Sobota dobila drevored Martina Lutra

Ob Svetem Nikolaju, zavetniku soboške stolnice, po svoje pa tudi zavetniku Murske Sobote in ob 500 letnici reformacije, so danes svečano predali namenu nekaj deset metrov betonske ploščadi Trubarjevega drevoreda, ki se razsteza od soboške graščine do evangeličanske cerkve in ga poimenovali in ga preimenovali v Drevored Martina Lutra. Soboški župan Aleksander Jevšek zbranim dejal, da s tem delajo Mursko Soboto še bolj privlačno in še bolj zeleno, čeprav pridobitev pomeni nekaj sto kvadratnih metrov betonskih površin. Lutrov drevored naj bi bil prva faza »vračanja« mesta meščanom je dejal, na pomlad se bodo lotili še parkovnih površin na Trgu zmage.  Mimogrede, megalomanski spomenik sovjetskim vojakom in partizanom so že obnovili, kakih 30000 evrov je stala obnova. Ožje mestno središče bo ostalo brez avtomobilov, na voljo bo le za pešcem in kolesarjem, je dejal Jevšek in pohvalil Pomgradove gradbince za hitro opravljeno delo.  Današnja pridobitev je težka kakih 440 tisoč evrov, večino naj bi pokrila sredstva  iz mehanizma Celostnih teritorialnih naložb iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR).

Kaže, da Jevšku do lokalnih volitev ne bo zmanjkalo krožišč, cest in pločnikov, da bi jih svečano predajal v uporabo in si na tak način pridobival naklonjenost volitev.

Ob otvoritvi sta zbrane nagovorila škof evangeličanske cerkve v Sloveniji Geza Filo in soboški škof dr. Peter Štumpf. Prvi je spomnil na zgodovinski pomen reformacije, na slovenske reformatorje in narodne buditelje. Da brez zgodovinskega spomina narod nima lastne samobitnosti, je dejal Filo. S slovenskimi reformatorji ni povezana le prva slovenska knjiga in prvi prevod Svetega pisma v slovenščino, gre za celo kopico knjig in za utrjevanje slovenskega ter prekmurskega knjižnega jezika, za celotni aparat, ki je potreben za kulturni razvoj nekega naroda,« je dejal Filo.

Dr. Peter Štumpf, soboški škof, pa je svoj nagovor izkoristil tudi zato, da je Jevška spomnil, da v Murski Soboti obstaja tudi druga in sicer katoliška veroizpoved in katoliška cerkev. Javno je izrekel priprošnjo, da Murska Sobota ob 100 letnici priključitve Prekmurja matici Sloveniji, sredi krožišča v bližini soboške stolnice postavi bronasti spomenik Svetega Nikolaja, kakor tudi pomoč občine, da se pred stolno cerkvijo postavi spomenika Cirilu in Metodu, ter doprsnih kipov slovenskih narodnih buditeljev-katoliških duhovnikov, ki so bili po besedah Štumpfa odločilni za združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom: Franca Ivanocyja, Jožefa Klekla st., Matije Slaviča, Franca Kovačiča in Ivana Jeriča. Trg pred stolnico pa bi se naj preimenoval v  trg sv. Nikolaja. Če se v pridobitvah urbane ureditve mesta veselimo evangeličanskim tradicije, bi bilo prav, da se čez dve leti  razveselimo tudi katoliške tradicije, je sklenil soboški škof Peter Štumpf.

V katoliški cerkvi je namreč vse večja bojazen, da bo 100 letnica priključitve Prekmurcev k matičnemu narodu izzvenela povsem enostransko, brez aktivne vloge katoliške cerkve, kar po svoje izpričuje kopica dejstev. Tudi to, da v samooklicanem odboru, ki ga vodi nekdanji predsednik Milan Kučan, ni predstavnika katoliške cerkve, v levičarskih medijih pa se že pojavljajo novinarski zapisi, ki minimalizirajo oziroma marginalizirajo pomen in vlogo katoliških duhovnikov, ki so sodelovali v procesu priključevanja Prekmurja matičnemu narodu.