Municipium Claudium Celeia-publikacija o antičnem Celju na poljuden in prijeten način

Včeraj je v prostorih Knežjega dvora, v Barbarini dvorani, potekala predstavitev  publikacije, nove knjige v založbi Pokrajinskega  muzeja Celje.  Avtorja sta  dr. Maja Bausovac, arheologinja in višja kustosinja ter dr. Jure Krajšek, arheolog in višji kustos. Dr. Jure Krajšek je predstavil  knjigo, ki hkrati služi tudi kot vodnik po arheoloških znamenitostih mesta, je zanimiva tako za poznavalce kot za navdušence nad preteklostjo, saj so v njej številni podatki in predmeti predstavljeni prvič. Izšla je v slovenskem in angleškem jeziku.

Municipiumi  so bila naselja, ki niso bila klasična kolonialna, po vzorcu, prideš, osvojiš, naseliš z svojimi ljudmi, koloni iz drugih delov Rima ali vojakov osvajalcev ampak ti so bili poseljeni z domačimi , od prej tam živeči,  ki so po pridobljenimi mestnimi pravicami, delali gospodarili in ustvarjali in razvijali kulturo in arhitekturo teh minicipiumov oz utrjenih mest. Celeia je bila tukaj izjema tudi zato ker je mestne pravice pridobila kot neke vrste nagrado za uspešno aneksijo k Rimski državi. Tukaj so obveljale delitve na podlagi starih lastniških dogovorov. Mestne pravice je pod imenom municipium Claudia Celeia dobilo leta 45, med vladavino rimskega cesarja Klavdija (10 pr. n. št.-54, vladal 41-54). Ohranjeni napisi navajajo, da je bila antična Celeia bogato in gosto naseljeno mesto, zavarovano z obzidjem in stolpi, z večnadstropnimi palačami, širokimi trgi in ulicami.V najboljših časih je štela 15 tisoč duš.  Imenovali so jo »mala« ali »druga Troja« – Troia secunda. Čeprav je Celeia bila municipij mesto je zgrajeno po rimskih načrtih kar je bilo navada za kolonizirana mesta. Tako se je mesto imelo rimski načrt po katerem so bile določene ceste, razdelitev na četrti, potem ostala infrastruktura, forume kot središča političnega  dogajanja. Mesto se je v vmesnem času širilo proti vzhodu današnjega Celja,  tam nekje do 160 leta, ko nastopijo vojne zaradi osvajalske in roparske narave Markomanskih, oz Germanskih  plemen. Celotna rimska provinca Norik je izropana.   Mesto se skrči in povrne v poprejšnje »rimske« okvirje znotraj kvadrante obzidja na današnje »staro« mestno jedro.

Kot zanimivost, Senatorski stan, ki je bil dosegljiv le maloštevilnim članom noriške aristokracije, pa je po uspešni vojaški karieri  uspel doseči v Celeji rojeni Tit Varij Klemens (Titus Varius Clemens). Svojo kariero je začel kot načelnik (prefekt) 2. galske kohorte okoli leta 135, nato je bil tribun XXX. legije, poveljnik konjenice II. panonskega oddelka, poveljnik pomožnih čet, poslanih iz Španije v Tingitansko Mavretanijo in poveljnik dvojnega oddelka britanske konjenice. Del skrivnosti uspešnega razvoja rimske Celeie, je tudi  v tem da je prav on kot senator bil deležen  priznanja nekdanjih kolonij, ki so  mu prinašali darove, on pa je del bogastva usmerjal  v Celeio. V Celju je bilo do sedaj najdenih že enajst njemu posvečenih napisnih plošč, nekaj jih hranijo tudi na Dunaju. Na njih je bila praviloma zabeležena njegova celotna kariera. 

Publikacija  na lep način oriše življenje v mestu in obrti, ki so se tu izvajale. Predstavljena je tudi religija skozi rimska in predrimska božanstva s prehodom v krščanstvo, ki se pri nas pojavi v 3. stoletju, ter grobišča Celeie. Vredno ne samo branja, tudi posredovanja  tega mlajšim in ostalim ki jih bo zagotovo pritegnilo. Na kateri koli del  zgodovine smo lahko ponosni,obenem pa hvaležni arheologom in ostalim strokovnjakom  ki premorejo znanja potrpljenja in vse kar sodi zraven da lahko pridemo do dokumentiranih pričanj o našem Celju na katerega smo lahko opravičeno ponosni. 

Vane T.Costa