Moje vprašanje za vas – Ali smo res narod dolin?

»Slovenci smo narod dolin«, je rekel naš zelo znan psiholog Anton Trstenjak. Ker pa imamo tudi vrhove, bi bilo škoda, da ne bi izkoristili teh možnosti videti dlje. Nekoč so nas starši učili…kdor visoko leta, nizko pade. Danes to ne velja več. Danes velja…kdor visoko leta, daleč vidi.

Zadnje čase imam veliko delavnic na temo učinkovitega komuniciranja. In učinkovito komuniciranje je takrat, ko znamo svoje ideje, želje, prodati nekomu drugemu. In to na način, da ta prodaja ne bo imela tega slabšalnega prizvoka, te besede manipulacija. Da bosta od te komunikacije imeli koristi obe stranki.

Vedno, ko se pripravljam na te delavnice mi ponavadi v podjetjih rečejo. Naučite nas komunicirati s težavnimi strankami, s težavnimi zaposlenimi, sodelavci, vodji.   Pa ni težava v težavnih strankah.

Za lažje sodelovanje z drugimi,  je prvi pogoj najprej vzpostaviti ustrezno sodelovanje s samim seboj.

In tukaj imamo Slovenci še veliko dela.  In prav zato je naš slavni psiholog rekel, da smo narod dolin. Danes bi rekli, da smo v tej dolini v varni coni neudobja, čeprav nas vse tišči in ovira. Ni nam prijetno, a kaj ko to dolino poznamo. Strah nas je  povzpeli se na nove vrhove, odstirali  in si zbirali nove poti.

Veliko sem med tistimi v podjetjih, ki so stari 45 in več let in med tistimi, ki si želijo nekaj več, tudi, če nimajo ne vem kakšnih šol. Povprečna starost v Sloveniji je namreč 43 let. Ne moremo pa tudi vsi biti doktorji znanosti, ker niti ni potrebe po tem.

Kdo nam kroji usodo?

In sem bila med zaposlenimi v avtomobilski industriji, starejšimi zaposlenimi. Si predstavljate moške, tiste z veliko življenskimi izkušnjami, ki pridejo in jim začnem govoriti in jim razlagati, da si krojimo usodo sami. Kaj vse nas ovira pri doseganju tistega kar si želimo, kako postati v službi in doma bolj učinkovit.

Sem mislila, da bodo zeloooo neposredni, in da se bo to videlo in me nekam odneslo. Najmanj, kar bi se lahko zgodilo je, da bi mi pokazali prst in rekli tam so vrata, oz se na naslednji delavnici ne bi več prikazali.

Pa so ti moški sedeli in me sposlušali kako doseči, da smo slišani in uslišani, kako bolje komunicirati s sodelavci, z njihovimi šefi, s sitnimi strankami, kaj je vzrok, da nas drugi ne slišijo.

Joj, to meditiranje

In potem je prišel na vrsto najtežji del. Del delavnic je namreč namenjen tudi premagovanju stresa. In sem si rekla: »Kaj naj sedaj, sama med vsemi moškimi«. Kako naj jim razložim vse metode premagovanja stresa, še posebej tisto, saj veste, danes zelo popularno in tudi učinkovito. Meditiranje.

Če bi te metode predstavljala drugi populaciji zaposlenih ne bi bilo tako težko. Moškim, tem moškim pa ????. Dan prej, ko sem vedela,  da bo na vrsti ta tema, sem bila nervozna, nisem vedela, kako se tega lotiti. Pa sem si rekla: »Ja draga Nives, ti, ki učiš, da nas ne sme biti strah, ko je potrebno stopiti na novo pot, sedaj paničariš«. In sem šla v boj za preživetje.

Najprej sem jim razložila kaj je  namen tega sproščanja, da to ni drugega kot sproščanje mišic, pa da se tako naučimo usmerjati naše misli iz tistih, ki nam ne služijo na tiste misli, ki nam služijo.

Dobila sem celo eno čudovito poučno zgodbico:

Mogoče ste jo že slišali. Na kratko: Dedek indijanskega plemena razlaga vnučku, da se v vseh nas dogaja bitka med dvema volkovoma. Eden je dober, vsem pomaga, je prijazen, ni zamerljiv. Drugi pa je zamerljiv, privoščljiv, jezen, hudoben.    In vnuček vpraša dedka kdo zmaga. Dedek pa preprosto odgovori,….tisti, ki ga hraniš.

No, in sem jim rekla, da jim bom prebrala eno poučno zgodbico, oni pa naj lepo zaprejo oči, se sprostijo in poslušajo. In potem je bil hec, ki ga res, res, nisem pričakovala.

Ne, niso se začeli smejati, ali mi pokazati, da ne rečem katerega prsta. A veste, da so bili nekaterim stoli premajhni. Zlili so se vanje, skoraj vlegli so se na teh stolih.

Moški, kleni Slovenci, mehaniki, ličarji, strojniki, ki še vedno trdo fizično delajo. Moški so pred mano mižali in me poslušali. In potem smo se še dolgo pogovarjali o tem, kaj sami naredijo,  da stresejo stres.

Imela sem kar nekaj delavnic v različnih domovih upokojencev po Sloveniji. Enaka tema, podobna  populacija zaposlenih.

Zaposlena v kuhinji, res prijetna gospa, je rekla: »So me sodelavke provocirate v smislu, kaj si se pa danes naučila na tečaju. Pa jim je mirno odvrnila: »Spoznala sem, da je zelo pomembno, da sem do sodelavcev prijazna. Da moram tudi sama prispevati k dobremu vzdušju. Dajte, danes sem dobre volje, bom pomila tudi vse vaše posode, boste že ob  priliki vrnile. In so mi nalagale in nalagale, jaz sem pa mirno pomivala in pomivala. In največji hec je bil, da me res ni nič jezilo. Na koncu so tudi ostale stopile zraven, ker so videle, da z mojo jezo ne bo nič  in skupaj smo končale šiht«.

Tako. Izobraževanja si resnično želi vse več ljudi, starejši, mlajši in tisti, ki nimajo visokih šol. Potreben je le ustrezen pristop in informiranje, zakaj je dobro, da smo nenehno oboroženi z novim znanjem.

Svet se je pričel zaradi razvoja zelo hitro spreminjati, in da bomo lahko sledili temu razvoju je kar prav, da se učimo. Predvsem je prav, da se učimo kako osvajati nove in nove vrhove.  Šele na visokem hribu lahko namreč vidiš daleč, šele tam lahko opazuješ vso to lepoto, zunanjo in notranjo.

Uživajte v toplih dnevnih, Nives Fortunat Šircelj,  Zavod ZAPOSLISE

 

 

Dolgoletna vodja kadrovskih služb v velikih podjetjih v gospodarski dejavnosti, pet let zaposlena v državni upravi na področju usposabljanja s pomočjo EU sredstev. Ker je delala tudi na področju marketinga in odnosov z javnostmi, ta znanja zelo rada uporablja tudi pri razvoju kadrov. Tistih, ki so že zaposleni, brezposelnih, oz. tistih, ki šele prihajajo na trg dela. Zaveda se, da imamo vsi premalo teh prodajnih, pogajalskih veščin, kako se znati uveljaviti, kako doseči zastavljene cilje. Je vabljen predavatelj na področju vodenja, medgeneracijskega sodelovanja, mentoriranja, višanja samostojnosti in samoiniciativnosti, sprejemanja odgovornosti. Svetuje pri uvajanju raznih internih pravilnikov in aktov, sistemizacija  delovnih mest, pravilniki o plačah, sodobno nagrajevanje. Zadnja leta se izpopolnjuje iz področja motiviranja mlajših in področja motiviranja starejših zaposlenih, ter katere so kompetence bodočnosti in kako jih doseči. Je vabljen član raznih komisij  Starejšim prijazno podjetje, projekt PILOTI, Družbeno odgovoren delodajalec, Družini prijazno podjetje. Sodeluje pri delodajalskih združenjih pri definiranju poklicev in profilov prihodnosti. Imenovana je lastnica spletne strani www. zavod-zaposlise.si.