kolumnaSlovenijaTurizem

[Moja vinska kolumna ] – VIPAVSKI KRIŽ 3

Vipavski Križ zagleda obiskovalec že od daleč, ko se iz Ajdovščine pelje  po magistralni cesti proti Novi Gorici. Malo mesto na gričku se očem ponosno pokaže z dvema cerkvenima zvonikoma in grajskim obzidjem. Ko stopi skozi glavni portal in se usmeri na levo, se obiskovalcu odpre široka ulica, zgrajena v času, ko so se trgovci od blizu in daleč zgrinjali v mesto prodajat svoje blago na Placu, ploščadi med  Darovi Vipavske, trgovinico , vinoteko in okuševalnico lokalnih produktov Vipavske doline in samostanom bratov kapucinov. In konča z graščino.

Nenavadna je. Stara in nova. Njena leva polovica je obnovljena, njena desna polovica pa porasla z bršljanom, stari kamniti zidovi brez strehe nemo štrlijo v nebo…

Graščina v Vipavskem Križu je grad grofov Attemsov in prvi jo  je začel zidati Vid Thurn, vazalni knez avstrijskega cesarja Maksimiljana, ki mu je prvemu podelil tržne pravice nad mestom.  Vendar je Thurn kmalu prodal grad in mesto grofu Frideriku Attemsu Von Heiligenkreutzu , ki je grad dokončal in sezidal samostan in samostansko cerkev sv. Frančiška in sv. Klare kot poklon krščanski veri. Za Thurnom je ostal le še kamniti grb, ki je sedaj umeščen pri vhodu v samostan.

 

Fotografija 1: Darovi Vipavske in grad grofov Attemsov

Friderik Attems Von Heiligenkreutz (‘Svetokriški’) je postavil temelje rodbine Attemsov prav tu, v Vipavskem Križu. Graščina je renesančni kastel z notranjem dvoriščem in štirimi enonadstropnimi stanovanjskimi trakti, do 3 metre debelimi zidovi in 4. Stoli na vogalih z velikimi okroglimi strelnimi linami za topove. Nekdaj mogočen grad, ki ima na grajskem dvorišču vodnjak, ki ga je za meščane dala izkopati grofica Eleonora Attems, je doletela žalostna usoda. Konec 19. Stoletja, ko sta grad imela v lasti dva brata Attems, je Vipavski Križ  že izgubil titulo središča Vipavske doline. Ker ni imel vodnega zajetja in ker se mesto ni moglo nikamor širiti, so se zemljiška knjiga okraja in dacarski urad preselila v hitro razvijajočo,3 km oddaljeno Ajdovščino. Attems, lastnik leve polovice gradu, tu ni videl več prihodnosti za svojo družino, zato je svojo polovico gradu prodal šolskemu skladu kraljevine Avstroogrske, ki je tam ustanovil vaško šolo. Šola je v tem delu gradu še danes. Skupaj z vrtcem jo obiskuje okrog 100 otrok iz bližnjih vasi in naselij. Veselo otroški trušč  odmeva med grajskimi stenami in pove, da otroci zelo radi  hodijo v šolo ali vrtec v grad. Ha, to ni kar tako – sami mali vitezi in grajske gospodične!

 

Fotografija 2: grajsko dvorišče

Druga polovica gradu je ostala v posesti potomcev grofov Attemsov še do danes.  Konec 19. Stoletja je zobe pokazala znamenita burja,mrzel  veter, ki piha iz SV smeri in je odpihnil grajsko streho desne polovice gradu, ki jo je zaradi zanemarjanja že pošteno načel čas. Lastniki so iz gradu pobrali, kar je bilo vrednega in se odselili v Italijo. Od takrat grad žalostno propada in je nema priča časa, ki neusmiljeno teče…Le še bršljan, ki se je zalezel med kamne, se bohoti.

Grad pa je vseeno še živ. Poleg šole in vrtca , ki med poletnimi počitnicami zapreta svoja vrata, se tam dogajajo različne prireditve. Junija je grad prizorišče Festivala Zelen, avtohtone vinske sorte Vipavske doline.  Med grajskimi stenami  se zberejo vinarji iz cele doline  in ponosno dajejo na pokušino svojo žlahtno vinsko kapljico (lani in tudi letos festivala žal zaradi trenutnih razmer s korona virusom ni in ne bo).

sdr

 

Fotografija 3: vrt pred gradom

Med grajskimi stenami vsako poletje zadoni  tudi glasba. Skrivnostno osvetljene grajske stene dajejo posebno kuliso različnim glasbenim dogodkom, operi, rockovskim in koncertom klasične glasbe, filmskim in gledališkim predstavam..

Fotografija 4: kozarec vipavskega vina

Obiskovalcu, ki sedi pred vinskim barom in srka najljubši kozarec žlahtne kapljice, pa grad predstavlja romantično kuliso, ki je z vrtom, za katerega skrbijo pridne zelene roke sosede, nedvoumno izredni čar srednjeveškega mesteca Vipavski Križ.

Avtorica članka in fotografij je Mirjana Bužanin

Mirjana Bužanin je diplomirana komunikologinja trženja in tržnega komuniciranja.

Kot predstavnica turistične destinacije Vipavska dolina se je udeležila vseh največjih turističnih sejmov v Evropi, sodelovala je pri predstavitvah Vipavske doline kot destinacije na različnih poslovnih dogodkih. Ima opravljen tečaj senzorike vin na Univerzi za vinarstvo in vinogradništvo v Vipavi ter poznavalca vin WSET 2. stopnje, ki ga je opravila v Londonu. Udeležila se je številnih vinskih sejmov ocenjevanj in sodelovala kot predstavnica vipavskih vinarjev na sejmu naravnih vin Wijn Professional v Amsterdamu.

Darovi Vipavske, vinoteka, vinski bar, okuševalnica in trgovinica lokalnih produktov Vipavske doline je projekt, s katerim se ukvarja od aprila 2018. (https://www.facebook.com/darovivipavske.si)

Vinoteko, v kateri predstavlja 60 vinarjev iz cele Vipavske doline, stalno nadgrajuje in dopolnjuje. Izziv so ji macerirana in sonaravna vina, stremi pa k temu, da je gost, ki odide oz Darov Vipavske, zadovoljen, deležen gostoljubja in dobi celovito izkušnjo produktov Vipavske doline. Je mama 8-letnika in živi v najlepšem, 500 let starem kraju, Vipavskem Križu.

Prvo vinsko kolumno lahko preberete na strani https://vfokusu.com/moja-vinska-kolumna-vipavski-kriz/

Drugo vinsko kolumno lahko preberete na strani https://vfokusu.com/moja-vinska-kolumna-vipavski-kriz-2-del/

Mogoče vam bo všeč

Več v:kolumna