Kolumna Živeti delovno srečo – Ko je delovna sreča način življenja, je večja tudi gospodarska rast

Globalna gospodarska rast se upočasnjuje. Eden pomembnejših razlogov je tudi nizka zavzetost zaposlenih. Letošnje Gallupovo poročilo o stanju globalnih delovnih okolij (Gallup State of the Global Workplace Report 2023) ugotavlja, da je na svetu zavzet samo eden od petih zaposlenih (23%). In stroški te nizke zavzetosti predstavljajo kar devet odstotkov globalnega BDP oziroma 8,8 bilijonov ameriških dolarjev.

Najmanj zavzeti smo v Evropi, kjer dosegamo samo 13% stopnjo. Pa vendar se razlikujemo po državah; od Romunije, kjer je največ zavzetih (35%), do Slovenije, ki tako kot Nemčija in Hrvaška dosega 16% zavzetost, pa do Italije, kjer so zaposleni zavzeti samo (!) v 5%.

Kot zavzete Gallup opredeljuje predvsem tiste, ki v svojem delu vidijo smisel in se počutijo povezani tako z ekipo, kot z organizacijo. Ponosni so na svoje delo in prevzemajo odgovornost za to, kar naredijo, prav tako pa z lahkoto naredijo dodaten korak za svoje sodelavce in za stranke. Na kratko, pri delu so srečni.

Večina zaposlenih po svetu pa sodi v skupino tistih, ki so »v procesu tihe odpovedi« (pojav, ki so ga poimenovali »quiet quitting«) in niso zavzeti; raziskava je pokazala, da jih je kar 59% (v Evropi je ta delež celo 72%). Preostali delež (globalno 18%) pa gre tistim, ki glasno nasprotujejo in razglašajo svoj odhod iz delovnega okolja in so torej aktivno nezavzeti. Le ti večinoma počnejo stvari, ki neposredno škodijo organizaciji, spodkopavajo njene cilje in nasprotujejo vodjem. Nekje na poti se je zaupanje med njimi in delodajalcem izgubilo. Dobro je, da pozornost namenimo tudi njihovim ugovorom, saj lahko pokažejo na večja tveganja.

Foto: canva.com

Obnoviti ravnovesje v življenju.

Tiha odpoved je značilna za tiste zaposlene, ki sicer zasedajo delovno mesto, v bistvu pa je njihov vložek majhen, mentalno so s svojim delovnim okoljem nepovezani, počutijo se izgubljene. Čeprav so minimalno produktivni, so pogosto pod stresom in so izgoreli.

Tiha odpoved pravzaprav ni nič novega. Ljudje že leta zapuščamo svoja delovna mesta – zaradi slabega plačila, preveč dela, izgorelosti, pomanjkanja priznanja, pohvale, priložnosti za rast, zgodi se tudi, da plačilo za delo ne dosega protivrednosti, ki jo zaposleni ustvari. Najbolj pa so na udaru odnosi s sodelavci in vodji, za katere vemo, da ko so dobri, ustvarjajo dobro življenje; na vseh področjih.

Tokrat so predvsem mladi, ki jih že na začetku poslovnega življenja hitro posrka kult prezaposlenosti, svoje nezadovoljstvo preselili na enega najhitreje rastočih družabnih omrežij TikTok in objavljali številne video posnetke s primeri in nasveti o tihi odpovedi. Svoje pa je prispevala tudi korona, v času katere smo imeli različne izkušnje; nekateri so delali še več kot pred tem, Zoom sestanki so krepko posegali v njihovo zasebnost, drugi so začutili čarovnijo ravnotežja med zasebnim in delovnim življenjem, lahko so več časa preživeli z družino in s seboj, pa manj v prometu in na sestankih. In na neki točki se je v množici zaposlenih pojavila odločitev, da bodo dali prednost sebi in bodo delali tisto, kar je zapisano v njihovem opisu delovnega mesta, da se bodo držali določenega delovnega časa in da imajo dovolj toksične kulture ter slabih »šefov«, ki jim nikoli ne prisluhnejo.

Pri teh zaposlenih se skriva velika priložnost za rast in spremembo. Tiha odpoved je pravzaprav klic prebujenja za vsakogar, ki vodi ljudi; čas, da razmisli o starih načinih dela in ustvari okolje, kjer ljudje lahko resnično pokažejo svoje najboljše. Vodenje igra pri tem, kako zavzeti oziroma nezavzeti so zaposleni, veliko vlogo. In pogosto veliko prispeva to, da k njim pristopimo, se pogovorimo z njimi, jih spodbudimo in navdihnemo; pokažemo skrb zanje.

Zaposleni so v raziskavi med najpomembnejšimi stvarmi, ki bi jih želeli spremeniti v delovnem okolju na prvo mesto postavili prav spremembo kulture (41%). To recimo pomeni, da je njihov prispevek prepoznan, da jih spoštujejo, da so vodje bolj dostopni, da se lahko s sodelavci pogovarjajo odprto, da imajo več avtonomije pri delu in so lahko bolj ustvarjalni, da je njihovo delo raznoliko, da so cilji jasni. Na drugem mestu seznama (28%) so plačilo in ugodnosti. Pri tem so sodelujoči navedli pravično in pravočasno plačilo, pa tudi nagrade za odlične rezultate, bone za gorivo ali pa plačano otroško varstvo. Na tretjem mestu seznama (16%) je dobro počutje. Ob tem izbranem odgovoru so navajali manj nadur, več dela od doma, boljše načrtovanje delovnih urnikov, daljše odmore za malico ali pa več odmorov za počitek.

Foto: canva.com

Pestro dogajanje na globalnem trgu dela.

Pogled v Gallupovo raziskavo pokaže tudi, da na globalnem nivoju več kot polovica zaposlenih (51%) razmišlja o menjavi službe (v Evropi je takšnih 34%); delež je še višji pri nezavzetih (61%),  med zavzetimi pa je nekoliko nižji (43%).

In kar 53% zaposlenih je mnenja, da je sedaj ugoden čas za iskanje novega dela; najbolj ugodno bi naj bilo, po mnenju sodelujočih, v Avstraliji in na Novi Zelandiji (81%), najmanj pa na Srednjem Vzhodu in v Severni Afriki (34%). Evropa se ustavi na stopnji 56%. V Evropi je najbolj ugoden čas za iskanje nove službe na Danskem, tako meni kar 70% Dancev, najmanj pa v Italiji (20%). V Sloveniji je takšnega mnenja 55% sodelujočih.

To je pravzaprav spodbuden podatek, saj kaže na to, da tisti, ki so nesrečni pri delu lahko zapustijo slaba delovna okolja in si poiščejo delo ter sodelavce, ki jih bodo osrečevali.

Medtem pa lahko poskusimo razmišljati drugače. Res je, ni vse v nabiranju velikega števila ur in žrtvovanja svojega življenja, lahko pa svojih 8 ur izkoristimo, da prispevamo k spremembam okoli nas, smo radovedni, delamo drugače, smo bolj učinkoviti. In poskrbimo za svojo delovno srečo ter prispevamo k delovni sreči sodelavcev in pomagamo organizaciji, da zagotovi spodbudno in pozitivno delovno okolje.

 

Avtorica prispevka: Petra Božič Blagajac, ambasadorka delovne sreče

*******************************************************************************

Petra Božič Blagajac in Maja Lončar sva svetovalki za soustvarjanje pozitivnih organizacijskih kultur in prvi mednarodno certificirani managerki delovne sreče v Sloveniji. Celostne programe nadgradnje organizacijskih kultur in izobraževanja izvajava na osnovi najinih več kot 25-letnih izkušenj s področja komuniciranja, upravljanja rasti in razvoja ljudi ter organizacij. Sva članici globalne mreže za delovno srečo Woohoo Unlimited in ustanoviteljici slovenske Akademije za managerje delovne sreče. Sva tudi so-ustvarjalki in govorki na Global Online Happiness at Work Summit, gostujoči predavateljici na DOBA Fakulteti, Fakulteti za komercialne in poslovne vede Celje, Alma Mater Europaea – ECM, na Culture Management Academy v Beogradu in poljski ter mednarodni Akademiji za managerje delovne sreče. Prav tako sva avtorici številnih strokovnih člankov.

Ambasadorji delovne sreče verjamemo, da lahko samo podjetja, ki so usmerjena na človeka, trajnostno uspevajo, se razvijajo in rastejo ter da so posledično bolj produktivna in uspešnejša. Naše poslanstvo je, da dvigujemo zavedanje o pomenu in koristih delovne sreče ter soustvarjamo srečne in pozitivne organizacijske kulture. To dosegamo s tem, da usmerjeno in strateško podpiramo zaposlovalce in zaposlene pri ustvarjanju srečnih in spodbudnih delovnih okolij; s povezovanjem raznolikega znanja s področij managementa, upravljanja človeškega kapitala, komuniciranja, mentoriranja in izobraževanja na delavnicah, predavanjih in v celostnih programih nadgradnje organizacijske kulture.

Več o nas lahko izveste na naši spletni strani, na Facebook strani, LinkedIn ter Instagram profilu.

Kontakt:

e-naslov: [email protected]