Kolumna živeti delovno srečo – Slika pove več kot beseda
Pogosto se v mojih sms-jih in chatih znajdejo majhni različni znaki; po navadi obrazki, pa tudi drugi majčkeni ljubki predmetki, živali, rastline….🎁✈️🎂 Emoji se jim reče (ali pa čustvenčki oziroma smeškoti). Prevzeli so komuniciranje med ljudmi in postali univerzalna govorica cele generacije (ali nekaj njih). Vsak dan jih pošljemo več kot 10 milijard, nekako sedem milijonov vsako minuto. In na voljo imamo več kot 3.500 različnih.
Nastali so na Japonskem. Konec prejšnjega stoletja si jih je izmislil načrtovalec telekomunikacij g. Shigetaka Kurita. Navdih je dobil pri stripih in uličnih znakih. Ime pa je skovanka japonske besede za sliko »e-» in za znak »moji«. 2015 so postali beseda leta, kar so pri Oxford Dictionaries utemeljili z razlago, da je »emoji zajel ključni vidik življenja v digitalnem svetu, ki je vizualen, čustveno izrazen in obsesivno takojšen«.
Za lažje izražanje čustev v virtualnem svetu
Kot ključne razloge za njihovo uporabo ljudje navajajo, da jim pomagajo bolj natančno in hitreje izražati misli, da jih drugi lažje razumejo, da z njimi lažje ustvarjajo bolj osebne odnose. Zdi se mi, da ko jih vključim v digitalni pogovor, mu dodajo neko posebno (čustveno) noto, sploh ker so običajno skrbno izbrani in jim to daje pozitivno energijo.
Strokovnjaki pravijo, da je samo 7% komunikacije verbalne (to, kar povemo). 38% je vokalne (intonacija oziroma kako to povemo) in kar 55% je neverbalne (kaj naredimo in kako izgledamo, ko nekaj povemo oziroma govorica telesa). Emoji je način neverbalnega komuniciranja. Zelo je dobrodošel v virtualnem svetu in pri delu na daljavo, kjer je manj osebne komunikacije, s pomočjo katere običajno opazujemo geste, držo, energijo sogovornika in »preberemo«, kako se kdo počuti.
Foto: canva.com
Obraz, ki joče od veselja je najbolj uporabljen emoji v kar 75 državah sveta, tudi v Sloveniji. Tako je pokazala raziskava Crossword Solver ob 10. obletnici Svetovnega dneva emojijev. Najslabše razumljen je emoji sklenjenih rok🙏; več kot polovica sodelujočih je bila mnenja, da predstavlja molitev, v bistvu pa pomeni Hvala (nekateri so celo mislili, da predstavlja ploskanje). Dvignjen palec👍, ki predstavlja odobravanje, je najbolj sprejemljiv na delovnem mestu (zanj je glasovalo kar 71% sodelujočih), najmanj sprejemljiv pa je obrazek, ki pošilja poljubček😘 (s tem se strinja 22% sodelujočih); verjetno ker spominja na romantiko.
Med 10 najbolj pogostimi emojiji je na prvem mestu nasmejan obraz, ki joče od veselja😂. Sledi mu ❤️ (rdeče srce), na tretjem mestu pa je 😍 (nasmejan obraz s srčki v očeh). Prvo peterico sestavljata še 🤣 (obraz, ki se smeji in valja po tleh) ter 😊(nasmejan obraz z nasmejanimi očmi).
V drugi polovici desetih najbolj uporabljanih čustvenčkov so se znašli🙏(sklenjene roke), 💕(dva srca), 😭(glasno jokajoč obraz), 😘(obraz, ki pošilja poljub) in 👍(dvignjen palec).
Foto: canva.com
Čustvenčki v poslovni komunikaciji
Med strokovnjaki na področju komuniciranja je veliko govora o tem, ali emoji sodi v komunikacijo med sodelavci oziroma v kolikšni meri jih uporabiti. Mnenja so precej deljena.
Dejstvo je, da čeprav včasih z njimi lahko ustvarimo bolj oseben odnos, ne sodijo v uradna poslovna sporočila; predvsem tista, ki jih posredujemo izven naše ekipe. Prav tako naj ne nadomestijo besed; zapisanih in izrečenih.
Po zgoraj omenjeni raziskavi je dobre tri četrtine zaposlenih mnenja, da emoji izboljšajo komunikacijo v delovnem okolju. Lahko jih vključimo v sporočila, ki jih pošiljamo sodelavcem; takrat dodajo vrednost in pomagajo graditi odnose. Po raziskavah sodeč bi naj pošiljatelja sporočil s čustvenčki imeli drugi bolj radi, deloval naj bi bolj zabaven, dostopen, prijazen. Vendar…obstaja tudi druga stran. In tisti so mnenja, da uporaba emojijev deluje neprofesionalno in da ne prinašajo neke posebne koristi.
Razlika v naklonjenosti emojijem je v veliki meri odvisna od starosti, od sektorja, v katerem delamo, od organizacijske kulture, na kateri platformi jih uporabljamo, ali jih sploh razumemo. In od vodij.
Vodje so tisti, ki so pomembni pri odločitve, ali bo ekipa uporabljala emojije v medsebojni komunikacija, saj dajejo močan zgled in ustvarjajo kulturo v organizaciji. Lahko jih uporabi kot pripomoček pri povezovanju članov ekipe. Recimo večji virtualni sestanek lahko prične s povabilom, da vsak z emojijem pokaže, kako je razpoložen oziroma kako se počuti. Pogled na ekran na hitro ponudi oceno kolektivnega razpoloženja in omogoča, da temu prilagodi potek sestanka. Hkrati pa je to pomemben (in preprost) trenutek za samorefleksijo. Raziskava Crossword Solver je pokazala, da se okoli 46% sodelujočih počuti udobno, če pri komunikaciji z vodjo uporabljajo emojije.
Avtorica prispevka: Petra Božič Blagajac, ambasadorka delovne sreče
*******************************************************************************
Petra Božič Blagajac in Maja Lončar sva svetovalki za soustvarjanje pozitivnih organizacijskih kultur in prvi mednarodno certificirani managerki delovne sreče v Sloveniji. Celostne programe nadgradnje organizacijskih kultur in izobraževanja izvajava na osnovi najinih več kot 25-letnih izkušenj s področja komuniciranja, upravljanja rasti in razvoja ljudi ter organizacij. Sva članici globalne mreže za delovno srečo Woohoo Unlimited in ustanoviteljici slovenske Akademije za managerje delovne sreče. Sva tudi so-ustvarjalki in govorki na Global Online Happiness at Work Summit, gostujoči predavateljici na DOBA Fakulteti, Fakulteti za komercialne in poslovne vede Celje, Alma Mater Europaea – ECM, na Culture Management Academy v Beogradu in poljski ter mednarodni Akademiji za managerje delovne sreče. Prav tako sva avtorici številnih strokovnih člankov.
Ambasadorji delovne sreče verjamemo, da lahko samo podjetja, ki so usmerjena na človeka, trajnostno uspevajo, se razvijajo in rastejo ter da so posledično bolj produktivna in uspešnejša. Naše poslanstvo je, da dvigujemo zavedanje o pomenu in koristih delovne sreče ter soustvarjamo srečne in pozitivne organizacijske kulture. To dosegamo s tem, da usmerjeno in strateško podpiramo zaposlovalce in zaposlene pri ustvarjanju srečnih in spodbudnih delovnih okolij; s povezovanjem raznolikega znanja s področij managementa, upravljanja človeškega kapitala, komuniciranja, mentoriranja in izobraževanja na delavnicah, predavanjih in v celostnih programih nadgradnje organizacijske kulture.
Več o nas lahko izveste na naši spletni strani, na Facebook strani, LinkedIn ter Instagram profilu.
Kontakt:
e-naslov: [email protected]