Paralelna Slovenija, je to cilj, ki smo si ga želeli doseči?
Zastor je padel. Sovražni prevzem skoraj vseh glavnih institutov države s strani totalitaristične leve politične opcije je »uspel«. Kamorkoli se obrneš slavijo tisti ljudje, ki častijo lastno kratkovidnost. Ostali, ki vidimo dlje pa razočarani. Razočarani, zato ker nam je nekdo izničil 32 let truda in prizadevanja državo narediti in ohraniti v vseh prvinah kjer mora biti in kamor v resnici sodi. V sodobne, evropske, krščanske in normalne in moralne, za normalne. Pri slednjih je razočaranje razumljivo. Obenem pa zavedanje, da tako ne more biti in tudi ostati ne. Tako kot ne morejo ostati tam tisti, ki so to zakuhali. Na oblasti. Zadnji izdihljaji generacij, tvorcev »lažnega humanizma« realno pa bestialnega komunizma, ki želijo izkoristiti zasluge za pogreb z »častmi« za morilce. Z truplom zadnjega teh »humanistov« bodo odšli tudi tisti, ki so s pomočjo teh trupel preko trupel prišli do oblasti. A država je trpežna stvar.
In kje so ti »dosežki« te »pritlikave« demokracije?
Ustavno sodišče je odpravilo začasno zadržanje izvajanja dela novele zakona o RTV Slovenija. Najpozneje sedem dni po objavi tega sklepa v Uradnem listu se mora konstituirati novi svet RTV Slovenija. Pa je teklo vse gladko? Ne. Celo kakšna »klofuta« je padla. Strokovna je tukaj še najbolj, za katero se skriva marsikaj. Tudi grožnje, seveda kot strokovna utemeljitev. Prisotnost Roka Svetlič, ki je omogočil kvorum za sprejetje sporne odločitve. Prav njegova izsiljena »prostovoljna« prisotnost je omogočila kvorum s katerim so dosegli vse. Temu naj bi botrovali številni pritiski. Ustavna sodnica Špelca Mežnar ustvarja razdor in preprečuje sprejetje kompromisne pravne rešitve za RTV. Taista »komunistka« med ustavnimi sodniki pa na veliko kupuje nepremičnine in jih oddaja v najem. Prav bi bilo da nekdo poizve od kdo je finančni »podpornik« teh finančnih akrobacij Špelce. Paralelna struktura na ustavnem sodišču, je začetek zabijanja žeblja na krsto normalne demokracije pri nas. Upajmo da bo to prišlo do primernih evropskih naslovov, pa ne do Vere Jourove. Kmalu bomo dobili še prepovedan vstop EU inštitucij. V kolikor se ne bo leva orientiranost preselila v EU inštitucije.
Druga generalna in civilizacijska napaka je ukinitev nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja. Razglasila ga je za 17. maja razglasila njena vladna predhodnica. To je storjeno na tipično komunističen način, na nočni seji, na predvečer tega spominskega dne – komunistična tajna policija, popularno imenovana UDBA, je namreč običajno prišla po svoje žrtve v nočnem času. Kljub temu se to ne da prikriti ko se gre za zločine nečloveškega režima. Kdor koli to olepšuje kaže da je sovražnik evropske civilizacije.
Tretja abotnost je komična slika iz Izole. Proslavljanje 25. maja kot dneva ko so bili vsi «bolj lepi in bolj debeli« in srečni. Skupaj so se veselili vsi na »polno« praznem prizorišču z tistimi, ki se nikdar niso naučili slovenščine.
Gremo naprej!
Zato pa nam vsem paše dan kot je bil 27. maj, ko Svete Višarje za en dan postanejo povsem slovenske. V zraku so plapolale številne belo-modro-rdeče zastave in na vsakem koraku je bilo slišati slovenščino, da pa je bil dan popoln, je z neverjetno vožnjo na čas poskrbel še naš kolesarski prvak Primož Roglič. In medtem ko ima Slovenija danes več kot dovolj razlogov, da slavi pomembne trenutke, ki pišejo novo zgodovino. Tisti ki hočemo živeti naprej in izluščiti vse dobro in iti naprej, vemo kako to storiti. Tudi znamo. S pravim pristopom do cilja. Brez omejitev!
Vane T. Costa