[Moja vinska kolumna ] – Vipavski križ

Izolacija zaradi epidemije koronavirusa nam je že pošteno načela naš vsakdan. Groundhog day (dan, ki se ponavlja vedno znova in znova) brez konca in kraja se vrti že predolgo… Ulice našega 500 let starega mesteca Vipavski Križ, vajene navdušenih sprehajalcev, so mesece samevale. Prav tako Plac, trg, kjer so v preteklosti trgovci od blizu in daleč ponujali svoje pridelke  in blago, sedaj pa ploščad pred trgovinico, vinoteko in okuševalnico Darovi Vipavske, ki bi bila v ‘normalnih časih’ polna mizic  z zadovoljnimi vino- ali pivo – ali drugih pivcev in okuševalcev lokalnih dobrot Vipavske doline.

Fotografija 1: Darovi Vipavske in grad grofov Attemsov

Zato smo se minulo soboto verjetno skoraj vsi počutili kot ptiči, spuščeni iz kletke. Ko smo končno lahko spet prehajali regijske meje in odšli še kam, razen v bližnjo trgovino, v službo ali šolo in k sosedi na kavo.

To soboto so naše malo mesto Vipavski Križ, mesto že iz srednjega veka (natančneje, najmanjše mesto v nekdanji Habsburški monarhiji, drugo najmanjše mesto na svetu! In mesto za vse večne čase po avstrijskemu cesarju Francu Jožefu) spet obiskali pohajači iz vse Slovenije in občudovali cvetoče balkone mojih sosed, skrivnostne tlakovane uličice – gase, razvaline gradu grofov Attemsov (grad, iz katerega izhajajo vsi Attemsi na svetu) in se ustavili pri nas v Darovih Vipavske na kavici, kozarcu vina ali ‘da si malo dušo privežejo’ –na domačem narezku ali sladici.

Fotografija 2: detajl kamnitega zidu v Vipavskem Križu

‘Aahh kako je pri vas lepo…’ Posebne energije našega mesta obiskovalca kar prikujejo na stol, da obsedi ure in ure ter uživa ob kozarcu najljubše pijače. ‘Podobno je kot v Toskani ali obmorskih mestecih…samo še morje vam manjka!

 

Fotografija 3: Kozarec vina in prigrizek v Darovih Vipavske

 

‘Ma ne rabimo mi morja, saj smo v Vipavskem Križu doma!’ ,nasmejano odvrnem. Imamo mnogo drugih zanimivosti, zgodbe vitezov in grajskih gospodov, grajskih vinskih kleti, samostanskih zgodb in hudomušnih pridig Janeza Svetokriškega, vodnjakov, zgodb semanjih dni, zgodb, ki se skrivajo v malih hišicah v ozkih uličicah-gasah, v katerih  še živimo, v terasastih oljčnikih, ki se razprostirajo na južnem delu mesta….

Fotografija 4: Sončni zahod v Vipavskem Križu

Prav zares. In ko se utrujena po zares mnogo-urnem delavniku vračam domov v svojo hiško, prav začutim to skrivnostnost. Tu sem doma.

Avtorica članka in fotografij je Mirjana Bužanin

 

Mirjana Bužanin je diplomirana komunikologinja trženja in tržnega komuniciranja.

Kot predstavnica turistične destinacije Vipavska dolina se je udeležila vseh največjih turističnih sejmov v Evropi, sodelovala je pri predstavitvah Vipavske doline kot destinacije na različnih poslovnih dogodkih. Ima opravljen tečaj senzorike vin na Univerzi za vinarstvo in vinogradništvo v Vipavi ter poznavalca vin WSET 2. stopnje, ki ga je opravila v Londonu. Udeležila se je številnih vinskih sejmov ocenjevanj in sodelovala kot predstavnica vipavskih vinarjev na sejmu naravnih vin Wijn Professional v Amsterdamu.

Darovi Vipavske, vinoteka, vinski bar, okuševalnica in trgovinica lokalnih produktov Vipavske doline je projekt, s katerim se ukvarja od aprila 2018. (https://www.facebook.com/darovivipavske.si)

Vinoteko, v kateri predstavlja 60 vinarjev iz cele Vipavske doline, stalno nadgrajuje in dopolnjuje. Izziv so ji macerirana in sonaravna vina, stremi pa k temu, da je gost, ki odide oz Darov Vipavske, zadovoljen, deležen gostoljubja in dobi celovito izkušnjo produktov Vipavske doline. Je mama 8-letnika in živi v najlepšem, 500 let starem kraju, Vipavskem Križu.