By Mnenje: “Politični »Nagasaki« pušča trajne posledice na slovensko zemljo in ljudi. Quo vadis Slovenija?”
- avgusta 1945 je bila odvržena atomska bomba na Nagasaki. V trenutku eksplozije je umrlo približno 22.000 ljudi, na stotine tisoč pa jih je pozneje umrlo zaradi posledic sevanja in drugih posledic eksplozije. Vendar pa različne študije navajajo število žrtev od 39.000 do 80.000. Polmer popolnega uničenja je bil približno 1,6 km (1 mi), čemur so sledili požari čez severni del mesta do 3,2 km južno od lokacije eksplozije. V Nagasakiju je bilo porušenih in poškodovanih veliko pomembnih zgradb. Tako je bilo na današnji dan leta 1945, pred 77 leti ob koncu druge svetovne vojne. Posledice so nepredstavljive. In bog ne daj ponovljive.
Tako je bilo takrat. Na nek način je podobno danes. V prenesenem, bolj političnem smislu. S tem da je politična «atomska« bomba bila vržena 24. aprila ob 22 uri. S koncem tega dne se politična radiacija poveča za 1000 odstotkov, posledice »žarčenja« je nekatere glave zadela takoj, nekatere so se morale šele priklopiti na novo politično »sevanje«. To sevanje spodbujeno od »Svobode« do vsega in vsakogar, ob neupoštevanju ničesar od prej, že daje »učinke.« Vse kar je bilo za potrebe prevare volivcev »nalopatano« tik pred zdajci, se je znašlo pred dilemo kako se obnašati. Hitre inštrukcije so takoj dali »rezultate.« Biti proti vsemu od prej pa bo. Pa vpeljan nadzor na »vsakih 8«, pa še »Nika8M« in smo tu. Na politični sceni so kolesarji postali »kolo« napredka in progresa, prejšnja moralna in mentalna greznica na Metelkovi je postala »Manufaktura idej«, nevladne skupine postavljajo svoje zaupnike in nadzornike nad izvajanjem njihovih idej in zavez iz časov pred parlamentarnega obdobja. In to smrtno resno mislijo nadzorovati. »Goushisti«( po francosko levičarji) postajajo »gušisti«, tisti ki dušijo in zavirajo delovanja parlamenta in politike nasploh. Uničujejo osnove države, kot je meja ki definira ozemlje in zakone povezane z pripadnostjo državljanov določeni državi in njenih zakonov. Eksperimentirajo z državo kot da je njihov poskusni politični »zajček« ali Pariška komuna. Pariška komuna je trajala 74 dni tale eksperiment pa je že šel čez ta rok. Se pravi , da se razgradnja države nadaljuje. Meje so lahko odprte kjer koli. Policija postaja, posebej na meji, uniformirana enota za dobrodošlico vseh nezakonitih, ilegalnih in večji del kriminalnih in ne kriminaliziranih oseb in skupin za uničevanje evropske civilizacije.
Dobrodošlica in nemoteni legalni prehodi. Nova realnost ( Slika je simbolična. Foto. Getty images)
Ministrica, podprta z dognanji nekaterih adjutantov in adjutantk, kot je Branko Lobnikar in asistentka iz FDV, sedaj v njenem kabinetu, celo meni da so nujni za obstoj naše civilizacije. Ne, ni res. Če se vse to počne načrtno, je to kaznivo dejanje. Upamo, da bo če ne kaj drugega, da bo dobila vsaj politično »nogo« ter da bo šla v Dobruško vas popisovati razgrajače.
Naša civilizacija ne potrebuje teh »priboljškov«. Ne potrebujemo raznarodovanje narodovega korpusa. Imamo premierja, ki si domišlja da je najmanj politični »Leonardo Da Vinci«, ki se spozna na vse, od energetike do zdravstva, celo recepte in priporočila izdaja o skupinskem izničenju pandemičnih pojavov kot je korona ter njej podobne reči.
Socializacija »rdečega« socialističnega bika gre tako daleč, da se podružblja pojav »menstrualnih« težav ali periodičnih pojavov. Potem se lahko tu nalimajo še kakšne analize in smo že tam kjer nočemo biti, v Venezueli in ne v Severni Koreji. Bog ne daj!
Pravi čas za vaš »častni« odhod!
Ne, »dragi« moji to ni mogoče in tega ne smete početi, eksperimentirati, filizofirati in ga na »frulo« svirati. To ni pastirska elegija. Država in družba sta nekaj več. Nista vrtiček od nikogar ampak enakomerno od vseh nas za ustvarjanje lastne prihodnosti, tu kjer smo mi doma. Eksperimentirate lahko v vaših glavah in ne z nami. Svobodo o kateri govorite sleherni dan vam je zmešala glavé. Vaša svoboda povzroča kaos. Svoboda je za vse, ki se do nje obnašajo odgovorno. V kolikor ne zmorete zgoraj navedeno, umaknite se. Pravi čas. In, upam, da bo vaš glavni »svobodonosec« Robert Golob, ki zelo slabo opravlja vlogo za katero ni niti primeren niti zmožen, da ravna kot japonski cesar Hirohito, ki je kapituliral in podpisal predajo ter premirje 2. septembra 1945, se pravi, da se umakne in prepusti državo tistim ki jo znajo, zmorejo in premorejo njeno vodenje. Lahko celo uporabi ta datum kot simboliko s katero bo povedal največ brez da bi rekel karkoli. Bo naletel na odobravanje.
Če boste zmogli to potezo boste šele postali veliki v resnici in ne kot sedaj, samo domišljijski ter vedenjsko domišljavi »Napoleon«!
Vane T. Costa
Vir: wikipedia@vtc
