Ljutomer: Ob 150 letnici 1. slovenskega tabora – Ljubljana ni center sveta

V park 1. slovenskega tabora v Ljutomeru se je danes vsaj za nekaj časa vnovič prikradel duh taborskega gibanja na Slovenskem, ki je pred 150 leti s svojimi sporočili sprožil proces jezikovnega, kulturnega, narodnega in konec koncev tudi državnega “zedinjenja” Slovencev, ki smo ga dosegli z osamosvojitveno vojno 1991. leta. Udeležba na proslavi, ki jo je pripravila občina Ljutomer, kar spodobna in spodbudna, čeprav se ni zbrala  sedem tisoč glava množica kot pred 150 leti. Prišel je predsednik Republike Borut Pahor, zato pa sem pogrešal obraze ljudi, ki smo jih za predstavnike ljudstva izvolili v Državni zbor. Častna izjema poslanca Jožef Horvat NSi in Franc Jurša Desus (držal se je bolj v ozadju), sicer pa nikogar, ki so jih v teh dneh polna usta skrbi za Slovenijo in slovenstvo. Spomnim se, da sta bili ob 130 in 140 letnici  to državni proslavi, prve vrste pa so bile rezervirane za izbrance ljudstva. Del scenografije so bili tudi prapori, od gasilskih, preko Lipičevih veteranov, policijskih veteranov, društva generala Meistra, celo prapor ZZB NOV je bil poleg, čeprav slednji simbolizira čas in ljudi, ki so “zedinjeno Slovenijo” hoteli le zase kot plen komunistične revolucije, za kar so pobili na tisoče nedolžnih in drugače mislečih Slovencev. NOB je bila vseeno črna točka Slovencev na poti do zedinjene Slovenije.

Upokojeni profesor dr. Miran Puconja je kot osrednji govorec v zanosu narodnih prebuditeljev spomnil zbrano občestvo na razmere in okoliščine ob izvedbi 1. slovenskega tabora v Ljutomeru 9. avgusta 1868. “Taborsko sporočilo takrat in danes vesoljni Sloveniji je, da se veliki dogodki naroda dogajajo na ravni kolektiva, da so in bodo časi, ko obrobje postane center in obratno, da moramo skrbeti za samooskrbo, ki je jamstvo obstoja države, naroda in suverenosti,” je dejal Puconja, kar so prisotni pozdravili s stoječim aplavzom. Da se vse ne začne in konča v Ljubljani: “Slovenska in evropska znanost in kultura  se ne začenjata in končujeta na obrobju Ljubljane.” Le materin jezik je porok, da v bodočnosti ne postanemo plen velikih in moćnejših. Zato je treba varovati in negovati slovenski jezik tudi v bodoče. “Ne smemo dopustiti, da nas povozi kolesje sodobnega kapitala, mi pa postanemo kolonija,” je sklenil Puconja.

Zbrane je nagovoril tudi predsednik Republike Borut Pahor. V sicer državniškem govoru je spomnil, da je bila ustanovitev samostojne slovenske države 1991 uresničitev taborskih zahtev, ko je tudi Slovence zajel val gibanja pomladi narodov, preko katerega se je tlakovala pot do političnega osvobajanja. Na taborih se je oblikoval narodni program, osrednji zahtevi pa uporaba slovenščine kot uradnega jezika v takratni AO in zedinjena Slovenija. “Ideja zednijene Slovenije je bila velika zgodovinska ideja, ki je povezovala naše prednike. Vendar Slovenci v naši narodovi zgodovini nismo izkusili samo običajnega  političnega nasprotovanja, temveč smo doživeli tudi tragični narodni razkol sredi druge svetovne vojne,” je dejal Pahor, ko je opozoril na skorajda neoremostljive politilne delitve v Sloveniji. “Celo iz današnje zgodovinske razdalje je komaj mogoče dovolj močno poudariti važnost teh takratnih stremljenj. Na taborih, začenši s taborom v Ljutomeru pred 150 leti, so dobivala plebiscitarno ljudsko podporo. Slovensko taborsko narodno gibanje je bilo z vidika legitimnosti programa Zedinjene Slovenije neprecenljive vrednosti,” je dejal Borut Pahor. “Zato je naša naloga, da v teh negotovih časih skupaj poskrbimo za mirno in varno prihodnost naših zanamcev. Čeprav so politični prepiri in spori del vsake demokratične družbe, se politična zrelost pokaže šele ob sposobnosti, da politično nasprotovanje zamenjamo s političnim sodelovanjem,” je še dejal Pahor in parafraziral besede z vabila na taborski dogodek: “če si sami ne bomo pomagali, nam nihče ne bo pomagal!”

Današnje taborsko dogajanje v Ljutomeru so sklenili predstavniki gospodarstva in civilne družbe s taborskimi zahtevami, kaj potrebuje slovenski narod v prihodnjih desetletjih. Seznam izrečenih zahtev je dolg, od nižje obdavčitve plač, boljšega poslovnega okolja, prilagoditve šolskih programov, nagrajevanje vseh po merljivih rezultatih, ureditve statusa pripadnikov CZ in gasilcev, drugačen odnos do kmetijstva… Danes izrečene zahteve bodo poslali vladi, pa tudi drugim organizatorjem taborskih proslav, da jih po potrebi dopolnijo.

ps.

Med občinstvom sem videl le eno, le eno slovensko zastavo, pa še to je nosil, sodeč po napisu na majici, član SSN.