Laško: «Enotni v zmagi- okoliščine v katerih smo nastajali kot država in koliko smo enotni po zmagi«
V torek je v Kulturnem centru v Laškem potekal zanimiv pogovorni večer z naslovom »Enotni v zmagi- od 57 številke Nove revije do samostojne Slovenije v organizaciji VSO Laško, ki poteka vsak leto zadnjih nekaj let v tem času. Vse prisotne je pozdravil Franc Zdolšek, župan Laškega, ki je med drugim dejal da po doseženi zmagi smo se malone uspavali in da komuniciramo bolj malo. Ob katerikoli zmagi je še naprej to zmago delovati, pogovarjati, sodelovati, kar je tudi na nek način poziv da se to oživi, spodbudi, in vsebinsko bogati.
Gosta večera sta bila Slavko Kmetič, član predsedstva VSO in ustanovitveni član združenja in Marjan Podobnik, ustanovni član slovenske kmečke zveze, predhodnice SLS in poslanec/delegat prve demokratično izvoljene skupščine Slovenije.
Kot pravi Slavko Kmetič, je bil priča razpadu prejšnje države ter njene načetosti od znotraj že takrat ko je navzven kazalo da vse »cveti« in da je razvito, napredno kot si je marsikdo želel, seveda v navednicah. Sam pravi, da že leta 1987, čas še kar globoko socialistični, ko je vse funkcioniralo »brez problema« po taktu in taktirki Partije, so dogajale stavke, ki so se morale ideološko prilagoditi izrazoslovju in se jim je reklo »začasno ustavitev dela« kot tudi prvi stečaji ali »poslati« TOZD v prestrukturiranje kar je bilo drugače ime za likvidacijo podjetja zaradi nezmožnosti obstoja na trgu.
Osnovna napaka obdobja takoj po osamosvojitvi in tudi kasneje skoraj do današnjega dne, je ta, da je infrastruktura odločevalcev iz prejšnjega sistema ostala nedotaknjena, samo preselila se ji iz politične moči v ekonomsko, preko »svojih« direktorjev, rdečih buržujev, tajkunov, in je šlo naprej. Ostala je »enakomerna« razporeditev oblastnih vzvodov. Tudi po tridesetih letih, žal. V primerjavi z Nemci, kot pravi Kmetič , ki so rabili 12 let za denacifikacijo. Pri nas pa še vedno ne moremo identificirati vzroka za takšno stanje, ali je to neodločnost, nezmožnost, nedostopnost načeti te vzvode ali njih generatorjev. Najbolj verjetno, da skupek vsega, ki botruje stanju kot ga imamo danes, poudarja Slavko Kmetič.
O vlogi SKZ, predhodnice današnje SLS, je omenil da je sam kot ustanovni član ter same SKZ kije imela pomembno vlogo v pred osamosvojitvenih dejanj poleg vse h ostalih tudi sam svoj delež pri teh zgodovinskih trenutkih nastajanja Slovenske države.
Čeprav, kot pravi Marjan Podobnik, takrat se ne zavedaš zgodovinskega pomena trenutka, ker si obremenjen z drugačnimi mislimi in pripravami na dejanja za katera nisi vedel kako se bodo končali. Kot pravi » mi smo si priborili samostojno Slovenijo in tudi izmolili«. Posebej zato ker je bila negotovost velika, z druge strani pa tudi veliko nerazumevanja mednarodnega okolja o našem početju.
Velja omeniti njegov pogovor in razlago stališča nekemu avstrijskemu kolegu v zvezi z obrambo pred takrat prodirajočo JLA na Slovensko ozemlje z dodatnimi oklepniki. Avstrijec ga je začudeno vprašal zakaj bolj učinkovito ne postavijo na vstopnih mestih pa tudi v notranjosti več fizičnih ovir kot so betonski stebri ali bodečo žico, ter da bi oni to zagotovo naredili, je Podobnik razložil stališče Jelka Kacina, v času vojne Minister za informiranje, da to more biti tako in da bodo te posnetke pustili nekaj dni vrteti ker to resnično stanje mora videti čim več sveta in ljudi , da to v resnici dojamejo. Rezultati in rast podpore sta iz dneva v dan rasle in je svet in bližnja okolica začela dojemati resnost okupatorskih namenov nekoč »ljudske« JA.
O še čem je tekla beseda in opis in oris dogajanj, ki so nas resnično pripeljali do želenega cilja. Ali je to bilo vse in kje smo bili kasneje nedosledni in kako priti enotnosti ki smo ji bili priča v odločilnih trenutkih, bo zagotovo cilj in tematika podobni večerov kot je bil ta današnji uspešno organiziran pogovorni večer, ki ga je vodila gospa Boža Herek. Srečku Javorniku pa vztrajnost in pripravljenost povezovati vse organizacijske niti za ohranjanja tega niza večerov o tematiki in časih ki nikakor ne smejo potoniti v pozabo.
Kulturni in domovinski naboj sta dobila svoj pospešek in potrditev s pomočjo »Okroglih muzikantov« ter z odlično vokalno in instrumentalno izvedbo programa.
Vane K. Tegov