Koronavirus: V Avstriji se dnevno v povprečju zapre do 5000 delovnih mest.

Na avstrijskem Koroškem so v soboto potrdili prvo smrtno žrtev zaradi novega koronavirusa. Gre za 65-letnega bolnika, ki je v soboto umrl v bolnišnici v Celovcu, je danes na novinarski konferenci povedal koroški deželni glavar Peter Kaiser. Število okuženih v Avstriji je medtem preseglo 3000. Največ okuženih je na Tirolskem (626) in v Zgornji Avstriji (606), poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Avstrijski minister za zdravje Rudolf Anschober je ocenil, da strogi ukrepi zoper širjenje novega koronavirusa že začenjajo delovati, in to teden in pol po tem, ko je vlada začela z omejitvami gibanja ljudi.

Avstrijski Kronen Zeitung je na svojem portalu objavil, da je za korona kriza (od ponedeljka do četrtka) do sedaj v Avstriji terjala 97.500 izgub zaposlitve. Največ novo prijavljenih na AMS je s področja turizma (tretjina), sledi gradbeništvo, nato ostale panoge. Že pred časom so objavili, da pričakujejo dnevno rast brezposelnosti v višini od 3.000 do 5.000 delavcev na dan.

Koliko Slovencev je ostalo brez zaposlitve?

To vprašanje smo naslovili na Maria Fekonjo, predsednika Sindikata delavcev migrantov Slovenije. Po podatkih Statistik Austria je v letu 2019 bilo v Avstriji zaposlenih 4,4 mio ljudi. Nekje v sredini leta je po neuradnih podatkih tam na delu bilo 25.000 Slovencev, kar predstavlja slabih 0,6%. Po laičnem izračunu, ki temelji na upoštevanju podobnega gibanja aktivno zaposlenih in številu odpovedanih delovnih razmerij, se številka giblje nekje okrog 600 brezposelnih Slovencev. Kar je pa glede na odziv delavcev pri sindikatu in prijavi v FB skupino, dokaj realna številka.

“Številka seveda ni pretirano visoka,” pravi Fekonja, “glede na število vseh zaposlenih Slovencev v Avstriji, vendar moramo upoštevati, da gre za obdobje prvih štirih dni, kriza še niti približno ni na vrhuncu, pomemben pa je tudi podatek, da je v teh prvih dneh avstrijski AMS zabeležil že 18.000 prijav podjetij, ki so zaprosili za subvencioniranje iz naslova ukrepa skrajševanja delovnega časa. To pomeni, da delavci teh podjetij v večini ne delajo več, njihova delovna razmerja se vzdržujejo zgolj iz subvencij.”

Ukrep skrajševanja delovnega časa je bil v Avstriji sprejet za dobo treh mesecev z možnostjo podaljšanja, v koliko bi tako zahtevala dalj časa trajajoča kriza. S poglabljanjem in daljšanjem krize, bo verjetno država premislila, kako dolgo bo lahko, v kakšnem obsegu bo lahko in koga še bo lahko financirala.

Kot iz primera mask, ki stojijo na nemškem letališču in namigovanja, da bi država Nemčija v izrednih razmerah tovrstno robo lahko zasegla, se kaže (ne)solidarnost Evropskih držav in slika o evropski skupnosti kot družini vse bolj bledi, tako se tudi v tem primeru lahko pokaže egoizem Avstrije, ki bi eventuelno subvencionirala delovna razmerja le njihovih državljanov.

“Močno upam, da se pri tem motim, saj bo v nasprotnem na slovenskem Zavodu za zaposlovanje lahko že čez 3 mesece dodatnih 25.000 brezposelnih oseb, ki ne bodo imele  pravic ne v Avstriji, niti v Sloveniji. Bojim se, da se bodo takrat odnosi med delavci migranti in državo, močno poslabšali,” dodaja Fekonja. 

Ob tem pa izrazi upanje, da so zgoraj navedene številke zadosten razlog za državo, da končno prične urejati statuse delavcev migrantov in njihovo problematiko.