izobraževanjekolumnaSlovenijaŽivljenje

Kolumna Živeti delovno srečo – 10 najpomembnejših ugotovitev o dobrih dneh pri delu med Slovenci

Letošnja septembrska anketa Kako dobri so dnevi pri delu?, ki smo jo izvedli v Paleti znanj, je pokazala da, kar se tiče delovne sreče, ostajamo na nivoju lanskega leta. Nič čudnega, saj se je bilo potrebno pobrati po koronskih časih in se soočiti z novimi izzivi, vmes smo si nabrali nekaj energije med poletjem in sedaj gremo naprej. Pa bi si morali včasih vzeti čas – da se nastavimo na pozitivno stran življenja, da pospravimo v predalčke svoje znanje in izkušnje, da odstranimo tisto, česar ne potrebujemo, da pripravimo prostor za novo.

  1. Sodelujoči v anketi so na vprašanje »Kako srečni ste v življenju nasploh?« v povprečju odgovorili z oceno 4. Kljub turbulentnim časom, ki so za nami, in kljub zaskrbljujočim napovedim o gospodarski recesiji v naši kratkoročni prihodnosti, ostajamo srečni. 85% vseh sodelujočih je na vprašanje, ali radi opravljajo svoje delo, pritrdilo.

Vir: Paleta znanj

 

  1. Sodelujoči v anketi so svojim delovnim okoljem podelili povprečno oceno 3,4. »Pa saj je kar ok,« bi rekel marsikdo. Res je, lahko bi bilo slabše, lahko pa bi bilo tudi veliko boljše in to je tisti del premice, kamor se moramo premikati – od povprečja navzgor. Ker pri delu preživimo tretjino svojega aktivnega življenja. Več kot z družino in prijatelji skupaj.
  2. Sodelujoči v anketi so odnosom med sodelavci podelili povprečno oceno 3,9, odnosom z vodjo pa 3,6. Slabo vzdušje in odnosi med sodelavci, govorice, obrekovanje, podtikanja, nenehno pritoževanje, premalo priznanj ali pohval za opravljeno delo so zasedli zgornja mesta na lestvici dejavnikov, ki vplivajo, da se ne počutimo dobro v svojem delovnem okolju. Podjetja in organizacije so se z napovedjo gospodarske recesije, energetske krize, vojne v Ukrajini ponovno znašla pred izzivi in potrebna so nova prilagajanja. Ker pogosto gre za preživetje, so primarno usmerjeni na rezultate, ljudje pa so velikokrat postavljeni na stranski tir in predstavljajo »samo« sredstvo za doseganje rezultatov. Iz globalnih raziskav o uspešnosti podjetij in iz prakse delovno srečnih organizacij širom sveta pa vemo, da je potrebno ravnotežje obojega – odnosov in rezultatov.

Vir: Paleta znanj

 

  1. Pri 64% sodelujočih nihče ne skrbi za dobro počutje zaposlenih oziroma sodelujoči ne vedo, če kdo skrbi. Tam, kjer pa je skrb prisotna, pa so sodelujoči najpogosteje (v 62%) navedli, da skrbijo vsi po malem; v lanskem letu je bil ta odstotek 31%. Če bi za finance, prodajo, nabavo v podjetjih v tako velikem deležu skrbeli vsak po malem, bi jih verjetno veliko kar hitro zaključilo svojo poslovno pot.
  2. Ponovno je na vrhu lestvice dejavnikov, ki najbolj vplivajo na slab delovni dan preobremenjenost z delom, kar v 42%. Prekomerno delo škoduje zdravju zaposlenih in ne izboljša poslovnih rezultatov. Vse dodatne ure sploh ne pomenijo, da bo produktivnost večja in da bodo rezultati boljši. Utrujeni, neprespani, izčrpani zaposleni delajo več napak, sprejemajo slabše odločitve, so manj osredotočeni in se izgubijo v nepomembnih opravilih.
  3. V zgornjem delu lestvice razlogov za slabe delovne dni sta se prvič, odkar smo leta 2019 pričeli izvajati to anketo, znašla nezadovoljstvo s plačo in nadomestili ter nejasna vizija oz. neustrezno zastavljeni/neobstoječi cilji. Dvig pomembnosti primernega plačila pravzaprav ni presenečenje, saj se v zadnjem času pogosto srečamo s situacijo, ko osnovne človekove potrebe niso več primerno (dostojanstveno) zadovoljene.
  4. Za 5 odstotnih točk je narasel vpliv neredne oziroma pomanjkljive povratne informacije na slab delovni dan. S povratno informacijo pa gradimo odnose v podjetju, spodbujamo učinkovitost in ne nazadnje prispevamo k rasti delovne sreče. Z njo napolnimo praznino, ki jo povzroča dvom, njen namen je pomagati, pokaže, da je nekomu mar. Je informacija, kako daleč smo s svojimi prizadevanji pri doseganju cilja in kako biti še boljši.
  5. Samo tretjina sodelujočih je dobila pohvalo v tednu izpolnjevanja ankete. Pohvala je eden najbolj učinkovitih načinov ustvarjanja delovne sreče. Ne vzame veliko časa in ne povzroča stroškov, njene koristi pa so izjemne, saj pokaže ljudem, da dobro delajo, da ustvarjajo spremembo in rezultate. Ko nekoga pohvališ, s tem pokažeš, da mu namenjaš pozornost in da si sposoben videti njegovo dobro delo in pozitivne lastnosti. Ena temeljnih psiholoških potreb je namreč, da drugi vidijo in prepoznajo dobro v nas.

Vir: Paleta znanj

 

  1. Se je pa iz zgornjega dela lestvice vzrokov za slab delovni dan poslovila zaskrbljenost zaradi negotovih/nepredvidenih razmer zaradi korona virusa, ki je iz 22% v letu 2021 upadla na zgolj 5% v letu 2022. Zaskrbljenost glede vpliva morebitnih ponovnih omejitev je izkazala četrtina anketiranih. Sodelujoče pa precej bolj skrbi gospodarska recesija (51% sodelujočih). 54% anketiranih ne ve, ali je njihov delodajalec pripravljen na pričakovane recesijske razmere, kar 20% jih meni, da ni.
  2. 44% sodelujočih v anketi svojega delodajalca ne bi priporočilo drugi osebi kot dobrega oziroma ne vedo, če bi ga. Ko zmagate znotraj organizacije, je zunanja zmaga »samo« posledica dobrih odnosov, spodbudnega okolja, odprtega komuniciranja, pozitivne delovne izkušnje zaposlenih. Organizacija raste, ko rastejo ljudje in ko ti ljudje ponesejo »dober glas v deveto vas«.

 

 

Avtorica prispevka: Petra Božič Blagajac, ambasadorka delovne sreče, Paleta znanj

*******************************************************************************

Petra Božič Blagajac in Maja Lončar sva svetovalki za soustvarjanje pozitivnih organizacijskih kultur in prvi mednarodno certificirani managerki delovne sreče v Sloveniji. Celostne programe nadgradnje organizacijskih kultur in izobraževanja izvajava na osnovi najinih več kot 20-letnih izkušenj s področja komuniciranja, upravljanja rasti in razvoja ljudi ter organizacij. Sva članici globalne mreže za delovno srečo Woohoo Unlimited in ustanoviteljici slovenske Akademije za managerje delovne sreče. Sva tudi so-ustvarjalki in govorki na Global Online Happiness at Work Summit, gostujoči predavateljici na DOBA Fakulteti, Fakulteti za komercialne in poslovne vede Celje, Alma Mater Europaea – ECM, na Culture Management Academy v Beogradu in poljski ter mednarodni Akademiji za managerje delovne sreče. Prav tako sva avtorici številnih strokovnih člankov.

V Paleti znanj verjamemo, da lahko samo podjetja, ki so usmerjena na človeka, trajnostno uspevajo, se razvijajo in rastejo ter da so posledično bolj produktivna in uspešnejša. Naše poslanstvo je, da dvigujemo zavedanje o pomenu in koristih delovne sreče ter soustvarjamo srečne in pozitivne organizacijske kulture. To dosegamo s tem, da usmerjeno in strateško podpiramo zaposlovalce in zaposlene pri ustvarjanju srečnih in spodbudnih delovnih okolij; s povezovanjem raznolikega znanja s področij managementa, upravljanja človeškega kapitala, komuniciranja, mentoriranja in izobraževanja na delavnicah, predavanjih in v celostnih programih nadgradnje organizacijske kulture.

Več o nas lahko izveste na naši spletni strani, na Facebook strani, LinkedIn ter Instagram profilu.

Kontakt:

e-naslov: [email protected]

 

Mogoče vam bo všeč