Kolumna – Srečno na petek 13. – (živeti delovno srečo – 4. del)

Srečno na petek 13.

Kako se počutite danes, ko je petek 13? Podatki kažejo, da se po svetu več kot 17 milijonov ljudi sooča s strahom pred tem »nesrečnim« dnevom, ki ima celo svoje ime – paraskavedekatriafobija. Tudi Winston Churchill je bil eden od njih; na letalu ali pa v gledališču nikoli ni želel sedeti v 13. vrsti. Franklin D. Roosevelt pa recimo ni nikoli jedel še z 12 drugimi. Dandanes nekateri hoteli preskočijo 13. nadstropje in nekatere ulice izpustijo številko 13.

V bistvu pa je današnji dan takšen, kot si ga sami naredimo. Za kakršnega se odločimo. Pri meni je dober dan. In tako se je začel že zjutraj, ko sem zavestno vstala z desno nogo (ja, vraževerje pravi, da vstajanje na levo nogo pokvari dan 😊) in si zavestno nadela nasmeh na obraz. To je zame spodbuda, da se vsako jutro znova nastavim na pozitivno plat življenja, si naredim načrt in poskrbim za to, da nekaj naredim za svojo srečo. Ker kar tako, sama od sebe, ne pride. Zato tudi nanjo ne čakam, da potrka na vrata ali pa da se zaletim vanjo za vogalom – srečo si ustvarim sama. Doma, na dopustu, v službi, na zabavi, kjerkoli in kadarkoli.

https://www.pexels.com/photo/person-holding-barbell-841130/

To pa ni preprosto. Zato pogosto stvari pustimo, da tečejo same od sebe. In ne nazadnje se je lažje pritoževati kot smejati, lažje je kričati kot se hecati, lažje je biti zahteven kot zadovoljen, lažje je zavrniti neko stvar kot se navdušiti zanjo – lahko je biti težek. Težje je biti lahek. Tudi raziskave potrjujejo, da imajo ljudje tiste, ki so bolj kritični, tudi za bistrejše. Tako razmišlja Gretchen Rubin v eni mojih najljubših knjig Načrt za srečo.

Velikokrat se vprašam, ali smo ženske bolj dovzetne za srečo? Ker, glede na raziskave, ni bistvene razlike v stopnji sreče žensk in moških. In če bi za merilo vzela svojega moža in sinove, bi to lahko brez zadržkov potrdila. Pa vendar se o sreči na delovnem mestu pogovarjam najpogosteje z ženskami. In tudi pri izobraževalnih programih prevladujejo. Zato sva si z Majo, ob pripravah na oktobrsko ponovno otvoritev Mednarodne akademije za managerje delovne sreče, zadali prav posebno misijo – da za delo managerja delovne sreče v Sloveniji navdušiva tudi kakšnega moškega. Prvega. Da se tudi v Sloveniji postavimo ob bok globalnemu stanju, kjer so med ključnimi protagonisti tega koncepta upravljanja in delovanja sodobnih organizacij prav moški. Richard Branson, Tony Hsieh, Dalai Lama, Shawn Achor, Alexander Kjerulf, Rich Sheridan, David Marquet,…. če jih naštejem le nekaj.  In moški so pomen sreče za ljudi raziskovali že v antični Grčiji. Filozofi Sokrat, Aristotel in Epikur so to temo postavljali v središče svojih filozofij.

https://www.pexels.com/photo/boy-and-girl-cutout-decals-1386336/

Mogoče smo ženske samo tiste, ki bolj intenzivno doživljamo naša čustva (raziskave kažejo, da je depresije in tesnobe prav tako več med ženskami). Tudi vzgojeni smo različno; ženske bolj, da izražamo srečo, toplino in strah, moški bolj, da izražajo jezo, ponos in nespoštovanje. Mogoče pa razlog delno tiči tudi v zgodovini, kjer ženskam ni bilo mehko postlano v moškem svetu in s(m)o se morale za svoje pravice boriti in na tej poti s(m)o spoznale, kako pomembno je, da sam poskrbiš za to, da ti je dobro.

Nedavno je neka ameriška raziskava ugotovila, da je najpomembnejša stvar v življenju moških zadovoljstvo pri delu. Tisti, ki se v delovnem okolju dobro počutijo; ker ustvarjajo smiselne rezultate in so v dobrih odnosih s sodelavci, so bolj uspešni, optimistični, srečni, motivirani, čustveno stabilni, se imajo pod nadzorom, so bolj ustvarjalni, odporni, odprtih misli in tudi bolj zdravi.

Kakorkoli, prepričana sem, da je biti srečen bolj ali manj želja slehernega med nami. Že od nekdaj. In dobro je, da si srečo lahko ustvari vsak sam, da jo lahko natreniramo. Stroka namreč pravi, da je samo približno polovica naše sreče genetsko pogojena, ostalo je odvisno od nas. Ko vztrajamo, vlagamo, delamo, premikamo meje in smo zavzeti, odločeni in predani svojemu cilju. In res se da. Sprva, po življenjskih preizkušnjah, sem jo trenirala čisto intuitivno, potem pa vedno bolj strukturirano in fokusirano. In ker so rezultati vidni na meni in na ljudeh okoli mene, sem svoje delo posvetila osveščanju o sreči, na delovnem mestu in v življenju nasploh, podpori tistih, ki želijo aktivno ustvarjati svojo srečo in srečo drugih. In ko združimo moči ženske in moški, nastajajo tiste posebne pozitivne sinergije, ki jih prinaša raznolikost.

Naj bo današnji petek 13. prelomnica. Dan, ko življenje preusmerimo na pozitivno stran. Če želiš biti srečen, bodi, je rekel Tolstoj. Tvoja sreča je samo odločitev stran.

 

Avtorica prispevka: Petra Božič Blagajac, ambasadorka delovne sreče, Paleta znanj

*******************************************************************************

Petra Božič Blagajac in Maja Lončar sva svetovalki za soustvarjanje pozitivnih organizacijskih kultur in prvi mednarodno certificirani managerki delovne sreče v Sloveniji. Programe nadgradnje organizacijskih kultur in izobraževanja izvajava na osnovi najinih več kot 20-letnih izkušenj s področja komuniciranja, upravljanja rasti in razvoja ljudi ter organizacij. Sva članici globalne mreže za delovno srečo Woohoo Unlimited in ustanoviteljici slovenske Akademije za managerje delovne sreče. Sva tudi so-ustvarjalki in govorki na Global Online Happiness at Work Summit, gostujoči predavateljici na DOBA Fakulteti, Fakulteti za komercialne in poslovne vede, na Culture Management Academy v Beogradu in poljski ter mednarodni Akademiji za managerje delovne sreče. Prav tako sva avtorici številnih strokovnih člankov.

V Paleti znanj verjamemo, da lahko samo podjetja, ki so usmerjena na človeka, trajnostno uspevajo, se razvijajo in rastejo ter da so posledično bolj produktivna in uspešnejša. Naše poslanstvo je, da dvigujemo zavedanje o pomenu in koristih delovne sreče ter soustvarjamo srečne in pozitivne organizacijske kulture. To dosegamo s tem, da usmerjeno in strateško podpiramo zaposlovalce in zaposlene pri ustvarjanju srečnih in spodbudnih delovnih okolij; s povezovanjem raznolikega znanja s področij managementa, upravljanja človeškega kapitala, komuniciranja, mentoriranja in izobraževanja na delavnicah, predavanjih in v celostnih programih nadgradnje organizacijske kulture.

Več o nas lahko izveste na naši spletni strani, na Facebook strani, LinkedIn ter Instagram profilu.

Kontakt:

e-naslov: [email protected]