Nekategorizirano

Ko kompas kaže v vzvratno smer!

Zdravstvena reforma. Evidentiranje nepremičnin za nepremičninski davek. Rešitev mejnega problema s Hrvaško. Rešitev NLB. Delovanje pravne države. Vse to obljublja vlada Mira Cerarja. Ne 18. 9. 2014, ampak danes, ko se bodo do volitev odvile le še štiri seje parlamenta. Pa jim verjamete?

No, takšne obljube so v duhu vlade, ki pol leta pred volitvami, žal, razpada pri živem telesu. Ne mine dan, ko ne bi ministri ene koalicijske stranke obračunavali z ministri druge koalicijske stranke. Ker si pri tem ne ostanejo dolžni, se spirala javnega polemiziranja vladnih mož samo stopnjuje.

To sicer sploh ni težava. Težava nastane tedaj, ko ni več kompasa, ki bi kazal smer razvoja. Ko se vlada začne ukvarjati sama s seboj, ko pač neha slediti smeri. Vse prevečkrat krene s smeri, celo vzvratno. Si predstavljate, da bo to trajalo še pol leta?

Strateški, verbalni, pravni in vsebinski zdrsi se ponavljajo z dneva v dan, vse od samega vrha vlade navzdol. Danes se predsednik vlade zavzame za posebni tretma sirskega brivca, jutri si premisli. Včeraj premier Cerar zagovarja uzakonitev odločbe Ustavnega sodišča glede financiranje obveznega pouka v zasebnih osnovnih šolah, danes povozi to stališče in raje začne spreminjati ustavo. Že naslednji dan pa namerava zasebnim šolam odvzeti še financiranje obveznega šolanja. Do včeraj podpira vodstvo UKC, danes zahteva njihovo zamenjavo. Hkrati pove, da imamo odlično zdravstvo, za čakalne vrste pa smo tako ali tako krivi sami, ker hodimo k zdravniku za vsako malenkost. Milojka Kolar Celarc je bila v celotnem mandatu na primer pri zdravniku samo enkrat! In še bi lahko naštevali …

Konec je. Pol leta pred formalnim iztekom je  konec Cerarjeve vlade.

Točno na predviden datum  – 31.12. – pa bo konec leta 2017. Kar sploh ni tako slabo. V obeh primerih. Nad Cerarjevo vlado smo že tako ali tako naredili križ in bo šla v zgodovino kot tista, ki je grobo povozila obljubo novega upanja in preporoda Slovenije. Nad iztekom leta 2017 pa tudi ne bomo jokali, saj ga bomo poosebili predvsem kot uverturo v leto 2018, ki bo – (novo) leto upanja. Leto zdravja, uspeha in osebnega zadovoljstva ter novih zmag za boljši jutri.

Spoštovani, še eno skupno leto je za nami. Naj se vam ob tem zahvalim za vse, kar ste dobrega storili v 2017. Vesele Božične praznike v krogu najbližjih in vse lepo v 2018!

Kolumna je bila prvotno objavljena v časopisu Naš časopis.

Mogoče vam bo všeč