Kebrova davčna zmota

Petkovo jutro po navadi začnem z branjem Mladine in če želim uravnotežen dan, potem moram prebrati še novice na Novi24TV.

V današnji Mladini je mojo pozornost pritegnil uredniški komentar, v katerem je odgovorni urednik Mladine med drugim zapisal:
»Se še spomnite mini davčne reforme v pomoč mladim strokovnjakom, ki bi sicer pobegnili v tujino? Dušan Keber, nekdanji minister za zdravje, se je lotil temeljite analize tega ukrepa, dve leti po uveljavitvi. Mladina je bila leta 2016 osamljena v trditvi, da mala davčna reforma ni namenjena “mladim strokovnjakom”, temveč najpremožnejšim. Med političnimi strankami je zoper njo nastopila le še Levica, drugi pa so jo polno podpirali. Češ, za mlade strokovnjake gre. Seveda, “mlade strokovnjake” je prepričalo enajst evrov na mesec davčnih olajšav, da so ostali v Sloveniji, brez dvoma. A zgodba se ponavlja znova in znova. Ponovila se je lani z davčno razbremenitvijo božičnice, kot pravilno zazna Keber. Spet naj bi bili razbremenjeni revnejši, pa so bili dejansko le najbogatejši. A kdor je takrat dvignil glas proti, je bil proti razvoju. Nič ni pomagalo, spet je bilo nekaj osamljenih glasov proti strumni medijsko politični večini.«

Ko sem prebral, da se je nekdanji minister za zdravje lotil temeljite analize mini davčne reforme, je v meni ostala samo že ena želja, da čim prej preberem to temeljito analizo. Našel sem jo na 22. in 23. strani Mladine. Gre za članek z naslovom Finančna ministrica ščiti bogate. Ker poznam ministrico in ker vem, da imamo v Sloveniji zelo visoke davke, seveda za tiste z visokimi plačami, mi je bil že naslov zelo nenavaden. Ko pa sem začel brati članek, sem ugotovil, za kaj v bistvu gre. Dr. Dušan Keber se je zadeve in izračunov, to je temeljite analize, lotil od zadaj. Ne govori o visoki obdavčitvi plač, temveč govori o tem, da so z zadnjo mini davčno reformo največ pridobili tisti z višjimi dohodki. Kako priročno.

Tako med drugim zapiše, da zdravstveni prispevek šteje v dohodninsko olajšavo in da znaša pri višji plači 50 odstotkov, pri minimalni ali še nižji plači pa 16 odstotkov, kar pa ni res.

Kot prvo, zdravstveni prispevek ni dohodninska olajšava. Ta prispevek zmanjšuje davčno osnovo za odmero dohodnine, kar pa ni dohodninska olajšava. Dohodninske olajšave so naštete v zakonu o dohodnini (111. do 118. člen) in med njimi ni zaslediti zdravstvenega prispevka.

Kot drugo, zdravstveni prispevek ne znaša 50 ali 16 odstotkov, kot je to navedel dr. Dušan Keber, saj so to dohodninske stopnje. Stopnja zdravstvenega prispevka v bruto plači zaposlenega znaša 6,36 odstotka, stopnja vseh socialnih prispevkov, ki se obračunajo od bruto plače, pa znaša 22,1 odstotek.

Dr. Dušan Keber je tako v svoji temeljiti analizi celo pripravil tabelo, s katero dokazuje koliko so ljudje, z višjimi dohodki, po mini davčni reformi pridobili pri mesečnih dohodkih. Ob tem pa pomeša jabolka in hruške, saj pri mini davčni reformi ni nihče pridobil pri zdravstvenem prispevku, saj se ta ni znižal. Šlo je samo za prerazporeditev zneskov v okviru dohodninske lestvice in zaradi tega v tej njegovi tabeli manjkajo naslednji zneski:

• koliko socialnih prispevkov iz bruto plače plačuje posameznik,
• koliko akontacije dohodnine od svoje plače plačuje posameznik in
• koliko ta posameznik skupaj vplača v državno blagajno od svoje bruto plače.

Šele, ko bi vpisal te podatke, bi lahko razpravljal o tem, ali je kdo kaj privarčeval ali pa lahko rečemo, da država z omenjeno mini davčno reformo, tistim z višjimi neto dohodki, sedaj jemlje malo manj, kot je jemala prej. To je bolj primeren izraz.

Zakaj se ne vprašamo, ali je normalno, da nekdo plačuje 286,60 EUR socialnih prispevkov in dohodnine in ima enake pravice kot tisti, ki plačuje 9.509,29 EUR socialnih prispevkov in dohodnine. Ne bom zahajal v načelo solidarnosti, ker ga tudi dr. Dušan Keber ne upošteva pri svoji temeljiti analizi, niti ne bom zahajal v to, zakaj ima nekdo nižjo in nekdo višjo plačo, saj te razprave ne bi bilo nikoli konec.

V nadaljevanju sem prepisal tabelo, katero je očitno pripravil in objavil v reviji Mladina dr. Dušan Keber. Gre za prvih pet kolon, nad katerim je zapis dr. Dušan Keber. V isti tabeli sem dodal še tri kolone (plačani prispevki, plačana akontacija dohodnine in skupaj), nad katerimi sem zapisal mag. Ivan Simič.

				Dr.Dušan Keber			Mag. Ivan Simič
	DAVČNI RAZRED	NETO PLAČA	PRIHRANEK RAZPON	PRIHRANEK POPVPREČJE	Plačani prispevki	Plačana dohodnina	Skupaj
I.	760.000 ljudi	do 670,00	0,00	0,00	211,41	75,19	286,60
II.	730.000 ljudi	do 1.600,00	0,00	0,00	564,77	390,75	955,52
III.a	Mladi strokovnjaki (nekaj deset tisoč ljudi)	1.600,00 do 2.000,00	0,00 do 2,00	11,00	650,74	493,78	1.144,52
III.b	Mladi strokovnjaki (nekaj deset tisoč ljudi)	2.000,00 do 2.900,00	22,00 do 85,00	54,00	951,63	854,38	1.806,01
III.c	Poslanci, ministri, državni uslužbenci, zdravniki, direktorji podjetij in javnih zavodov	2.900,00 do 4.000,00	85,00 do 161,00	123,00	1.395,29	1.418,25	2.813,54
IV.	Menedžerji podjetij in bank (okoli 10.000 ljudi)	4.000,00 do 7.900,00	161,00 do 199,00	180,00	2.734,77	3.639,74	6.374,51
V.	Menedžerji podjetij in bank (okoli 10.000 ljudi)	Več kot 7.900,00	199,00	199,00	3.869,55	5.639,74	9.509,29

Iz tabele izhaja vsa resnica našega solidarnega sistema. Tisti z najvišjo plačo, katerega oziroma katere kritizira dr. Dušan Keber, tako razumem njegovo razpravo, v državno blagajno od svoje plače vplača 9.509,29 EUR. Pred mini davčno reformo pa je vplačal  9.708,29 EUR, seveda če drži navedba dr. Dušana Kebra, da je privarčeval 199,00 EUR. Tisti, ki pa je oziroma so po mnenju dr. Dušana Kebra prikrajšani, pa v državni proračun vplača 286,60 EUR.

Ali je to pravično ali ne, ne bom razpravljal. In sedaj k bistvu. Po mojih informacijah, katere sem prejel iz kroga blizu dr. Dušana Kebra,  naj bi dr. Dušan Keber plačo zmeraj prejemal iz proračuna in ne iz zaslužka ustvarjenega kot zasebnik na trgu. To med drugim tudi izhaja iz zapisa sredi članka v Mladini, kjer piše:
“Dr. Dušan Keber – nekdanji minister za zdravje, dolgoletni strokovni direktor Kliničnega centra Ljubljana, svetovalec ministrstva za zdravje.”

Moj komentar je:

Oseba, ki je vsa ta leta prejemala plačo iz proračuna, in je verjetno še zdaj plačana iz proračuna, niti ne more drugače razmišljati. Njej ni pomembno, koliko je obremenjena njena plača, saj ji ni bilo in ji ni potrebno zaslužiti tega na trgu, temveč to dobi izplačano iz proračuna, kamor vplačajo največ tisti, katere kritizira v svojem članku. Ob vsem tem pa ne morem mimo dejstva, da je bil dr. Dušan Keber minister za zdravje in dolgoletni strokovni direktor Kliničnega centra Ljubljana, korupcija v zdravstvu pa ni premagana. Če bi premagali korupcijo, ne bi bilo potrebe po višjih prispevkih in tudi članek dr. Dušana Kebra ne bi bil potreben.

Zato vam, spoštovani dr. Dušan Keber predlagam, da svoje znanje in izkušnje usmerite v zdravstvo in zatiranje korupcije v zdravstvu, saj ste končno svetovalec ministrstva za zdravstvo, davčne zadeve pa prepustite ministrstvu za finance.

Prva objava: Davčni blog – skupina Simič & partnerji