Kdo je bil in kako je umrl Danijel Halas?

Proces ugotavljanja mučeništva  božjega služabnika Danijela Halasa se je uradno pričel 29. maja 2002 s prisego članov škofijske komisije pred mariborskim škofom ordinarijem dr. Francem Krambergerjem. Februarja 2014 je bil sklenjen škofijski postopek, soboški škof dr. Peter Štumpf je po svečanem bogoslužju zapečatil dve skrinji dokumentov, ki so bili poslani kongregaciji za zadeve svetnikov v Rimu. Ker gre pri Danijelu Halasu za postopek mučeništva, za beatifikacijo ni potreben čudež, ker se  že mučeniška smrt šteje za izraz popolnosti krščanskega življenja, ki ga je izkazal božji  služabnik s tem, da je dal svoje življenje iz ljubezni do Kristusa. In Danijelovi morilci so sovražili vero in cerkev.

Kdo je bil torej Danijel Halas in kakšno mučeniško smrt so mu namenili njegovi rablji?

Danijel Halas je bil rojen 24. junija 1908 v Črensovcih. Po gimnaziji v Murski Soboti in Ljubljani je leta 1929 stopil v mariborsko bogoslovje in bil 9. junija 1933 v mariborski stolnici posvečen v duhovnika. Pol leta je kaplanoval v Ljutomeru, zatem pa pet let v Lendavi. Prvega  januarja 1939 je postal prvi župnik v novoustanovljeni župniji Velika Polana. Jeseni 1941 so ga z obtožbo, da je sodeloval s slovenskimi komunisti, madžarski fašisti zaprli skupaj še z dvema duhovnikoma, Ivanom Camplinom in Mihaelom Jeričem. “Če bi bil duhovnik ovaduh, le kdo bi si potem še upal k njemu po nasvet ali celo k osebni zakramentalni spovedi,”  je Danijel Halas zapisal v pismu sombotelskemu škofu po tem, ko so ga madžarski fašisti po devetih mesecih spustili in budipeštanskih zaporov. Njegov greh je bil, da  komunistov in svojih faranov ni hotel izdajati okupatorskim oblastem.

 Po vrnitvi v svojo velikopolansko župnijo je nadaljeval  z duhovniškim delom, ljudem pa služil  tudi na druge načine. Ker je bil v vojni skusil dva ognja, fašizem in komunizem, je v pridigah pa tudi v glasilih Novine,  Marijin list in  Kalendar Srca Jezusovoga; vernike opozarjal na nevarnost komunizma in naj se ne včlanjujejo v Društvo kmečkih fantov in deklet, ki ga je vodila tamkajšnja komunistična celica na čelu z pisateljem Miškom Kranjcem. S tem si je podpisal smrtno obsodbo, kajti februarja 1945 je na pobudo komunističnega aktivista Martina Žalika padla odločitev o njegov likvidaciji.

Bil je petek, 16. Marca 1945, ko se je v večernih urah iz Lendave, kjer je spovedoval šolske sestre,  s kolesom podal proti domači  župniji. Mimogrede se je ustavil še na Hotizi pri tamkajšnjem župniku Matiji Balažicu. Ta ga je rotil,  naj prespi pri njih, a ga  Halas ni poslušal in se odpeljal proti Veliki Polani. Njegovo iznakaženo truplo so čez tri dni našli v reki Muri.

Njegova mučeniška smrt pa ni ostala brez prič. Morilce v vojaških uniformah je pri okrutni raboti  skrit v grmovju opazoval  kmet Ivan Jorkis. Ko so ga gnali na morišče,  so med pretepanjem  vrtali vanj, Zakaj noče sodelovati z njimi. “Obljubil sem zvestobo Bogu in nikomur drugemu,”je odvrnil.  Hudo pretepenega so na bregu Mure pokončali s štirimi streli iz neposredne bližine; dva sta ga zadela pod oči, dva nad njimi. Zadnji del glave mu je odtrgalo. Vrgli so ga v reko, za njim pa še kolo. Marijino svetinjico, ki jo je imel na vratu, so zatolkli v meso na prsih. Skrivnost mučeniške smrti Danijela Halasa  je bila razkrita leta 1985, ko  je  argentinsko emigrantsko glasilo Tabor objavilo  pričevanje kmeta Ivana Jorkisa. Morilce je poznal, bili so domači aktivisti OF, brata Cvetko, brata Tompa, Nace Horvat, Nace Špilak in Jože Tompa, ki pa naj ne bi bil v sorodu z omenjenima bratoma. Slednji naj bi na smrtni postelji duhovniku priznal, da je on ustrelil Danijela Halasa.

Nepojasnjeno je ostalo vprašanje,  kdo je bil naročnik njegove usmrtitve. Partizanska aktivistka in sodelavka Udbe Ela Urlih Atena je izjavila, da  so »partizani svoje likvidacije skrivali«! Je bil za Danijela Halasa, ki je bil menda naklonjen partizanskemu gibanju, usoden njegov sokrajan pisatelj Miško Kranjec, ki ni skrival svojega sovražnega odnosa do  cerkve in katoliških duhovnikov.   Ga je partijskim organom ovadil kot enega glavnih prekmurskih belogardistov,   Martin Žalig pa predlagal  likvidacijo. Prekmurski teolog  dr. Vinko Škafar, škofijski  postulator postopka za beatifikacijo božjega služabnika Danijela Halasa, je v Družini 26. avgusta 2004 zapisal, »da se naj zve, kako je Miško Kranjec preko vosovca in obveščevalca Daneta Šumenjaka Mirana  Pokrajinskemu komiteju KPS ovadil sokrajana in župnika Halasa kot  belogardista«.  Kranjčeve ovadbe duhovnikov Halasa,  Jeriča  in Camplina izpričujejo njegovo »domačo vaško maščevalnost«, same likvidacije pa so bile izvršene v duhu Kidričevega pisma Ivanu Mačku Matiji, da je treba »neusmiljeno uničevati belo gardo…postreliti vse duhovnike!«  

V nedeljo, 21. januarja bo v Veliki Polani Halasov shod, ki ga pripravlja župnija Beltinci, verniki pa bodo molili za beatifikacijo božjega služabnika Danijela Halasa. Bo torej leto 2019 leto spomina na 100 let priključitve Prekmurja matici in leto Halasove beatifikacije?

Boris Cipot