Je nova, še bolj poglobljena kriza v zdravstvu, ali smo pred vrati »paradiža?«

Kot  poroča Slovenska tiskovna agencija (STA),  bodo morali Onkološki inštitut Ljubljana, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, bolnišnica Celje, Trbovlje ter porodnišnica Kranj vrniti del sanacijskih sredstev, ki so jih leta 2017 prejele za sanacijo izgub. Po takratnem tolmačenju sanacijska sredstva naj nebi bila vezana na rok, ki je določen za izvedbo revizije in sicer 31. maj 2018.  Na podlagi odločb urada za nadzor proračuna bi morale bolnišnice po navedbah STA vrniti skoraj pet milijonov evrov.

Urad za nadzor proračuna je po poročanju STA, ki povzema Delo,  je junija lani podal usmeritve za tolmačenje 7. člena zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov. Omenjeni zakon je bil sprejet septembra 2017 in na podlagi tega so konec novembra 2017 bolnišnice prejele skoraj 136 milijonov evrov za plačilo zapadlih neplačanih obveznosti do dobaviteljev in za plačilo posojil. Sedaj po nekem drugem tolmačenju grozi  tem saniranim bolnišnicam  povračilo dela sanacijskega  denarja v višini dobrih petih milijonov evrov. Med njimi je na prvem  mestu z slabim milijonom Celjska bolnišnica,  k je mimogrede leto dni nelikvidna. Tako celjska kot ostale »prizadete« bolnišnice so se pritožile. Na odgovore še čakajo.

Med čakajočimi  je tudi Sanacijski odbor, ki bdi nad potekom sanacije bolnišnic, skupaj z ministrstvom za zdravje išče možne rešitve po tistem, ko naj bi moralo pet bolnišnic vrniti del sanacijskih sredstev. Predsednik sanacijskega odbora Robert Cugelj je za STA dejal, da od zakonodajno-pravne službe DZ pričakuje tolmačenje 7. člena interventnega zakona.

Z druge strani v Celju z 18 januarjem začenjajo  pripravljalnimi deli  za nadomestno novogradnjo  v sklopu katere bodo v prvi fazi sedanji enonadstropni objekt urgentnega centra nadgradili s štirimi dodatnimi nadstropji, ki bo stala 117 milijonov EUR in je ena največjih investicij v slovenskem zdravstvu. Mimogrede  denar za to investicijo ni zagotovljen. V nekaterih bolnišnicah so prav besni nad tovrstnimi nonsensi, nesmisli,  ki napeljujejo na to,  da vprašajo po zdravju samo se ne ve  koga prej, predpisodajalca ali odločevalca. Po mnenju nekaterih oboji.  

Margarita Zakošek Guček

Celjska bolnišnica konkretno,  za prejetih sanacijskih 4,1 mio mora  vrniti 924 tisoč EUR. Razumi kdor more. Še manj razumljivo je  to, da aktualna poslovna  direktorica SB Celje Margareta Zakošek Guček, v prvi fazi misli denar vrniti ter ga na podlagi vloženega upravnega spora dobiti nazaj. Očitni avtogol v zdravstvu, ki ne bo spametoval nobenega. Davkoplačevalski denar ni neomejen. Znanje vodenja zdravstva in manageriranja  pa omejena.

Zgoraj omenjeno tolmačenje omenja tudi  penalizacijo odgovornih vodilnih oseb v času prejemanja sanacijskega denarja. Med njimi je takratni v času sanacije dolgov in izgub v celjski bolnišnici mag. Marjan Ferjanc ki je vodil SB Celje v letu 2017. Globa za odgovorne se giblje med 3.000 in 10.000 EUR. Kot je izjavil Ferjanc za Delo, je nad odločbami za vračilo sredstev  ogorčen in pravi da » so si  presečni datum izmislili pozneje in ga celo spreminjali. Prepričan sem, da smo v bolnišnici vse naredili stoodstotno zakonito. Se pa čudim tej odločitvi države. Ker istočasno bolnišnicam deli denar.«

Marjan Ferjanc

Zdravstva se poleg vseh možnih in nemožnih  preglavic v obliki pomanjkanja kadra, prihoda ne dovolj kvalificiranega  in odhoda  z izkušnjami bogatega  kadra, ki išče boljše pogoje drugje, loteva organizacijski in finančni kaos, brezglavost ter  pogoji za popolno sesutje celotnega zdravstvenega sistema.

Vane K. Tegov