Janez Janša: V našem skupnem interesu je, da vsak naredi vse, da se ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa upošteva

Predsednik vlade Janez Janša je danes po zaključku zasedanja Evropskega sveta v izjavi za medije podrobneje spregovoril o tokratnem dnevnem redu, ki je vključeval pogajanja v zvezi z Brexitom, oceno epidemiološke situacije, pogovore o podnebnih spremembah in odnosih med EU in Afriko, ter glavnih zaključkih, ki so jih sprejeli evropski voditelji.

“Kar se tiče brexita, je EU sprejela izhodišča za nadaljnja pogajanja, so pa bila ta sprejeta precej hladno v Veliki Britaniji,” je dejal premier in izrazil upanje, da se bodo pogajanja vsaj v omejnm obsegu nadaljevala in da če ne bo mogoče doseči popolnega sporazuma, da bodo doseženi dogovori vsaj na nekaterih področjih, ki so še odprta, to je ribištvo, konkurenca in nadzor nad samim sporazumom. “Časa zmanjkuje in pripraviti se je treba tudi na takoimenovani nedogovor in vse posledice, ki iz tega izhajajo,” je poudaril predsednik vlade Janez Janša.

Voditelji so tudi veliko pozornosti namenili 55% zmanjšanju emisij v predlogu podnebnih sprememb. “Kar se cilja tiče, nihče ni imel velikih pomislekov. Pomisleki pa so glede načinov, kako to doseči, cene, ki jo je treba za to plačati, in pravičnega pristopa,” je povedal premier in dodal, da so vse to tudi vprašanja za Slovenijo. “Cilje je treba doseči, da bodo dejansko trajnostni, ne pa da bo šlo zgolj za doseganje nekih formalno določenih ciljev, ne glede na ceno in posledice,” je povedal premier. Dodal je, da je racionalne meje pri tem vprašanju enostavno treba upoštevati.

Prav tako pomembno vprašanje v zvezi s podnebnimi spremembami, je vprašanje globalne konkurenčnosti. “Če se Evropa, katere emisije predstavljajo dobrih 10% emisij v svetu striktno drži pravil in omejuje lastno industrijo v lastno v škodo, potem bo tudi njena konkurenčnost padala in bo posledično tudi manj denarja za raziskave in inovacije,” je povedal premier. Ob tem je ocenil, da so inovacije edina pot, preko katere lahko dolgoročne podnebne cilje d leta 2050 dosežemo ob vzdržnem razvoju in ohranitvi načina življenja in ohranitvi civilizacije nasploh, še posebej, ker je glede na sedanjo stopnjo razvoja jasno, da brez inovacij, brez novih prebojev, brez uporabe jedrske energije teh ciljev ni mogoče doseči. “Z uporabo jedrske energije pa imajo nekatere države težave in omejitve,” je še poudaril predsednik vlade Janez Janša.

“Z vidika pravičnosti je pomembno, da se vidi s kakšnimi naravnimi viri katerakoli država razpolaga. Če država nima dovolj naravnih virov, da bi pridobivala električno energijo iz nespornih emisijskih virov, je že v izhodišču v slabšem položaju,” je ocenil premier in dodal, da je tudi te uteži treba dodati v dokončno odločitev.

“Včerajšnji večer je zaznamovala razprava o situacija v zvezi s COVID-19. Slika se povsod po Evropi slabša, drugi val ni bil nepričakovan, niti ni presenečenje, saj je bilo že od maja naprej jasno, da bo tudi v jeseni, če ne bo cepiva, potrebno sprejemati ukrepe, tudi zaustavljanje javnega življenja, delno gospodarstva, v kolikor ne bomo sposobni izdelati in uvesti elektronske aplikacije, ki bi lahko bistveno omejila širjenje virusa,” je povedal premier. Dodal je, da je bilo na evropski ravni glede uvedbe aplikacije preveč ovir in “se nismo dogovorili.” “Tudi na nacionalni ravni zaradi mešanja pristojnosti ni tega v celoti naredila nobena država. Od elektronske aplikacije bi lahko imeli velike koristi, imajo določen učinek zajezitve širjenja virusa samo tiste države, kjer si je prebivalstvo prostovoljno naložilo to aplikacijo, in to je delno pomagalo epidemiologom pri sledenju okužb,” je povedal premier Janša.

“Dve zadevi, ki jih je treba pozdraviti, kar se tiče vloženih naporov evropskih institucij za izboljšanje situacije, tako da se vseeno ne soočamo s tem, s čimer smo se soočali spomladi, v smislu kolon na meji, zastojev, logističnih problemov, … Priporočila glede prehajanja meja, označevanja nevarnih regij, so izdelana in so dobra. Slovenija jih praktično že nekaj časa v celoti upošteva, tudi večina drugih držav, in na ta način, tudi če bo situacija s širjenjem koronavirusa še bolj zaostrena v prihodnosti, mislim, da se bomo realno izognili problemom, ki smo jih imeli v zvezi s prehodom meja in logistiko ter oskrbo v pomladnih mesecih,” je povedal premier Janša.

“Komisija je izdelala priporočilo glede priprav na cepljenje, ko bo cepivo na voljo in katere so skupine, ki naj bi bile prve na vrsti in definiran je enakopraven pristop, kar se tiče delitve cepiv, cepiva iz evropskih nabav, kjer sodeluje Slovenija, to priporočilo je pravočasno tukaj in nam vsem pomaga, da se pripravimo na ta korak, ki ga težko čakamo in ki bo glede na vse, kar je bilo spoznano in izkušeno, verjetno tista točka spremembe, ko bomo lahko bolj optimistično gledali na uspeh boja zajezitve širjenja koronavirusa,” je ocenil predsednik vlade Janez Janša.

Poudaril je še, da je bilo veliko govora na Svetu tudi o zanikanju virusa oziroma nevarnosti virusa, in dodal, da se s tem srečujejo povsod po Evropi. “Določen del populacije spomladi ni bil prizadet, je bilo relativno malo obolelih v mlajših starostnih kategorijah, tudi ne umrlih, in razširila se je miselnost, da je koronavirus problem samo določenih starostnih kategorij, čeprav je to problem vseh, še posebej ogroženih skupin s kroničnimi boleznimi,” je povedal predsednik vlade. Dodal je, da je v Evropi trenutno na bolniških posteljah na stotine mladih in mlajših, tudi na intenzivni negi. “Zato je tu nemogoče uporabiti pristop, da bi se družba razdelila na ogrožene in neogrožene in da bi ukrepi veljali samo za eno kategorijo,” je poudaril premier. “Glede na to, da je širjenje laži, neresnic nekaj, kar očitno ne drži, in o čemer se lahko vsak prepriča, če gre v katerokoli COVID bolnišnico v Evropi s COVID bolniki, je to širjenje preko družabnih omrežij in medijev tudi dejanski zdravstveni problem,” je prepričan premier, ki je dodal, da so evropski voditelji veliko govorili o tem, kako se spopadati s temi lažnimi novicami.

Glede razprave o odnosih me EU in Afriko, je predsednik vlade ocenil, da so zaključki razprave dobro izhodišče za naslednje srečanje, “za katero upamo, da bo v roku nekaj mesecev s predstavniki Afriške unije.”
Ob tem je dodal, da je eden od pomembnejših poudarkov, ki so ga voditelji v razpravi naslovili, vprašanje razvojne pomoči. “Veliko nas je poudarilo, da dosedanji način delitve razvojnih pomoči ne daje vseh potrebnih rezultatov, da se veliko pomoči izgubi vmes, da je treba spremeniti način in da Afrika ni ena država, ampak celina, ki ima različne situacije v različnih državah in da je za vsako državo treba imeti pristop, ki izhaja iz realne situacije, sicer so silne evropske milijarde, ki se namenjajo za razvojno pomoč, v veliki meri investirane v prazno,” je povedal premier Janša.

“Veliko govora je bilo tudi o problemu ilegalnih migracij. Afrika je velik vir ilegalnih migracij za Evropo, in v zaključke je prvič v zgodovini, odkar se to vprašanje obravnava na Evropskem svetu, prišla beseda repatriacija. V naslednjih korakih glede odnosov med EU in Afriko, bo ena od tem sodelovanja tudi repatriacija tistih, ki so iz Afrike ilegalno prišli v Evropo,” je poudaril predsednik vlade.

“Kar se tiče Turčije, ta tema ni bila na dnevnem redu, a od 2. oktobra, zadnjega zasedanja Evropskega sveta na to temo, je prišlo do novih provokacij, zato je Evropski svet danes izrekel še dodatno opozorilo Turčiji. Prav tako je bila izražena precej močnejša podpora Grčiji in Cipru s strani tistih držav, ki so v začetku oktobra predlagale dvojni pristop. Potrpežljivosti je sedaj bistveno manj in dejansko gre sedaj pri tem vprašanju za nek čas zadnje priložnosti do decembrskega vrha, ko bo EU odločala, kako naprej,” je zaključil premier Janez Janša.

Na dodatno vprašanje glede COVID situacije je predsednik vlade ocenil, da je na žalost glede na napovedi in izkušnje pred nami zagotovo še nekaj dni, v katerih lahko pričakujemo še kak nov rekord glede številk, ker očitno blagi ukrepi, ki so bili odvisni od prostovoljnega upoštevanja niso prijeli. “Pri tem v Sloveniji nismo kakšna izjema, v celi Evropi je bil tak pristop, nekoliko ležeren in usmerjen v zaupanje, da se bodo stvari same po sebi uredile,” je povedal premier. Poudaril je, da so v načrtih, ki so se pripravljali čez poletje, predvidene vse situacije. “Pripravljeni so ukrepi, ki jih bomo sprejemali, ponavljam pa, da se vsak nadaljnji ukrep, ki predstavlja dodatno omejevanje določenih storitev, odrazi v finančnih in socialnih posledicah. Zato je v našem skupnem interesu, da vsak naredi vse, da se te ukrepe upošteva,” je še izpostavil predsednik vlade Janez Janša. Prav tako je dejal, da se zaveda, da so nekateri ukrepi nadležni, kot je na primer nošenje maske, “a je to najceneje in tudi najbolj učinkovito.” “S tem ukrepom so mnoge države omejile rast širjenja virusa,” je poudaril premier.

Prav tako je povedal, da vlada situacijo spremlja vsak dan in se bo spreminjala tudi naprej in da bo glede na to tudi reagirala. “Razglasitev epidemije pa je odvisna od številk, pri čemer je parametre določila zdravstvena stroka, ko in če bomo prišli do teh parametrov, bo epidemija razglašena,” je povedal premier. Prav tako je še dodal, da ko bo cepivo na voljo, bomo “promptno in po prioritetah, tako kot so priporočila s strani Evropske komisije začeli s cepljenjem, tako da glede tega ne bo nobenih zastojev.”