Janez Janša: Članstvo v EU in NATO je za Slovenijo koristno

Predsednik SDS Janez Janša se je udeležil javne tribune v okviru Slovenskega odbora za NATO ob petnajstletnici referendumske odločitve za pristop Republike Slovenije k EU in NATO.

Na dan referendumske odločitve za pristop Slovenije k EU in NATO se je po besedah Janeza Janše »nadaljevalo odločanje ljudstva o lastni usodi, ki se je začelo na plebiscitu«. Kot pravi, so bile to najpomembnejše odločitve v novejši slovenski zgodovini, prej si ljudstvo nikoli ni samo pisalo sodbe. Spomnil se je na veselo proslavljanje pozitivne referendumske odločitve na Prešernovem trgu, na katerega je povabila opozicija, saj takratna uradna politika ni organizirala ničesar. »Verjamem, da še vedno velika večina, ki smo glasovali za EU in NATO, tega ne obžaluje,« je poudaril, čeprav se zaveda, da se je v tem času zunanje okolje zelo spremenilo, nekatere iluzije pa so se razblinile. Tudi v EU se je treba znati boriti za svoje interese, pravi, a pomembno je, da smo v družbi skupnosti, v kateri tvoj glas velja enako kot glas tistega, ki je štirikrat večji.

V tem času se je večkrat izkazalo, kako dobro je, da je bila Slovenija članica Evropske unije: »Ko smo bili predvsem zaradi lastnega slabega upravljanja z državo v letih 2009, 2010 in 2011 ne samo v hudi finančni in gospodarski krizi ampak v prostem padu, ko je Pahorjeva vlada v letu 2009 naredila 20-odstotno vrzel v javnih financah – v letu, ko je BDP padel za 10 %, so povečali porabo za 10 %, smo si nabrali toliko dolgov, da smo prišli iz druge najmanj zadolžene države v evro-območju preko maastrichtske meje v rekordnem času. Če takrat Slovenija ne bi bila v EU in evro-območju, bi se to bistveno bolj drastično poznalo na standardu ljudi,« je pojasnil predsednik SDS. V času krize je bil denar iz evropskih skladov praktično edini denar, ki ga je Slovenija lahko investirala, zato Janeza Janšo skrbi, da se aktualna vlada v času, ko se postavljajo ključni finančni okviri EU za leto 2020 in naprej, tega sploh še ni lotila resno.

Obstajajo pa seveda tudi temnejše plati. Ena od teh je bilo pozno reagiranje na finančno krizo in grško krizo. Drugi večji pretres se je zgodil z migrantsko krizo, ko smo naenkrat dobili kolone ilegalnih migrantov, ki so vdirale preko meje EU, tudi preko schengenske meje, ki je formalno neprodušna. Izpostavil je paradoks, ki se je pokazal v tistem času na mejnem prehodu Obrežje, ko so morali na primer poslovneži iz Kosova in Makedonije, ki so potrebovali schengensko vizo za vstop in so zanjo zaprosili tri mesece prej ter plačali 150 evrov, čakali na pregled v koloni, mimo njih pa je šlo tudi 15 000 ilegalnih migrantov brez preverjanja. Janez Janša poudarja, da prihodni ilegalnih migracij niso toliko poledica razmer v Siriji, Somaliji ali Libiji, temveč bolj v demografskem in ekonomskem razkoraku: »Medtem ko je povprečna starost v Evropi 45 let, je v Afriki 22 ali 23 let. Medtem ko je v Evropi število rojstev upadlo za polovico, se je prebivalstvo nekaterih držav v sredozemskem bazenu in podsaharski Afriki podvojilo ali potrojilo. Povprečni socialni transfer za brezposelne v Evropi pa je višji od nadpovprečne plače v Afriki.« A kot pravi predsednik SDS, je situacija Evropo – sicer z veliko zamudo – vendarle streznila, začelo se je delati na zavarovanju zunanjih meja in schengenske meje, razmišlja pa se tudi o tem, kaj narediti, da bodo ljudje videli perspektivo v svojih državah in je ne bodo iskali v Evropi.

Prav napačna reakcija na migrantsko krizo je bila po njegovem mnenju kaplja čez rob, ki je povzročila brexit, kar je ocenil za katastrofo. Bo pa Evropa po brexitu zagotovo drugačna: »Evropa, kjer ni nekega ravnotežja, kjer je ena država zaradi svoje ekonomske in siceršnje moči prevladujoča in to je Nemčija. V veliki meri bomo dobili nemško Evropo.« Prav zaradi prevladujočega vpliva na evropske institucije lahko to privede do težav. Deloma se je to že pokazalo pri migrantskem vprašanju, drugo takšno strateško vprašanje pa je Severni tok 2, ki bistveno povečuje energetsko odvisnost zahodne Evrope od Rusije.

V vsakem primeru »prihaja nek čas, ko se bo morala Slovenije kot majhna članica nehati zanašati na to, da bo nemško-francoski vlak, ki ga ni, ustavil na naši postaji, ki je tudi ni, in nas vzel zraven,« poudarja Janša. Edino alternativo za Slovenijo vidi v orientaciji na srednjeevropski prostor, kjer lahko ponovno pridobi na specifični teži: »To ne pomeni, da se opredeliš za eno od bojujočih se strani. Dokler bo EU ostajala, gre za preplet različnih interesov, kjer odvisno od problematike iščeš zavezništva na vseh koncih in jih najdeš tam, kjer jih lahko, a ko gre za strateška vprašanja pa vendarle nekam spadaš.«

Ob koncu je nekaj besed namenil tudi pomenu organizacije NATO in članstva Slovenije v njej. Kot pravi je NATO »sila brez izzivalca«, ki ima sicer nekatere omejitve pri uporabi te sile. Ocenjuje, da je treba vztrajati, da »to zavezništvo obstane, da je sistem kolektivne varnosti ki vključuje in brani tiste, ki delimo iste vrednote.« Podpira pa ustanovitev evropske vojske kot evropskega krila NATO, ki bi bilo odgovorno za soseščino.

Vir: https://www.sds.si/