Nekategorizirano

Franc Bogovič: Podeželje v Zgornji Savinjski dolini se razvija v smeri pametnih vasi

Ljubno ob Savinji, 24. marec 2018 – Na regionalnem omizju »Pametne vasi v Zgornji Savinjski dolini«, ki je ta konec delovnega tedna v organizaciji evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) potekalo v prostorih Športnega centra Prodnik, so dobre prakse in pametne iniciative za podeželje predstavljali: direktor podjetja Biomasa Rok Suhodolnik, vodja KGZ Celje Stanko Jamnik, Mateja Brlec Suhodolnik iz Centra Rinka – Zavoda za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega, Tomaž Pečovnik iz Hiše Pečovnik in direktor KLS Ljubno Mirko Strašek, zbrane pa je pozdravil župan Občine Ljubno Franjo Naraločnik.

 

Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je uvodoma predstavil idejni koncept evropske akcije za pametne vasi, kater cilj je preprečiti poglabljanje razvojne vrzeli med urbanimi in ruralnimi okolji v dobi vse hitrejše digitalizacije in razvoju novih poslovnih modelov ter razvijati podeželje v smer, da bo ostajalo poseljeno in ki bo omogočalo primerljivo kakovost bivanja ter primerljiv dohodek ljudem. »Z omizjem na temo pametnih vasi nisem prišel z namenom, da bi spremenil svet. Pomembno je, da  spregovorimo o lastnih izkušnjah in pogledih, tudi različno mislečih na takih omizjih. Tudi na tak način lahko pripomoremo k napredku,« je dejal Bogovič in izpostavil kot ključno dvigovanje kompetenc, znanj in veščin že pri osnovnošolski mladini. Opozoril je, da slovensko gospodarstvo potrebuje kadre z veščinami in kompetenčnimi znanji, zato je nujno tesneje povezati gospodarstvo in šolstvo v Sloveniji.

 

Direktor podjetja Biomasa Rok Suhadolnik je predstavil način, kako v podjetju, ki od leta 1999 deluje s programom za lesno biomaso, lovijo korak z digitalizacijo. Imajo biomasni center na 5,5 ha, kjer izvajajo proizvodnjo sekancev, palet in briket. So vodilni v Sloveniji pri vzpostavitvi sistemov za daljinsko ogrevanje. Hkrati se Suhadolnik ukvarja tudi s kmetijsko dejavnostjo na kmetiji Suhadolnik, ki obsega 150 ha. Ta prinaša družini tudi prihodek z rejo krav dojilj in jezersko-solčavskih ovc. »Dopolnilna dejavnost na kmetiji je ključna za razvoj slovenskega podeželja,« je poudaril Lahko je tudi to proizvodnja  elektrike iz obnovljivih virov. S fakulteto, občino in ostalimi deležniki so razvili nov produkt za vzpostavitev energetskega otoka, ki je neodvisen od širšega omrežja, in je vzorčni model za podeželje. Meni, da nobena raven izobrazbe ne more nadomestiti zdrave kmečke pameti, ki edino lahko zagotovi pravo gospodarjenje.

 

»V savinjski regiji je 960 kmetij. Vse so OMD – območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Uspeli smo zaščititi savinjski želodec in tudi razviti blagovno znamko štajerski hmelj. Naši hmeljarji so zelo zadovoljni. Predstavili so 10 vrst novega hmelja, vsi imajo zaščitni znak štajerski hmelj,« je povedal vodja Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje Stanko Jamnik, ki vidi prednost v ekološkem in sonaravnem kmetovanju, največjo dodano vrednost pa v turističnih kmetijah. »Nujen je stik med pridelovalci in potrošniki: blagovna znamka zaupanja omogoča precejšnjo dodano vrednost na kmetiji,« je dejal in opozoril na pomen izobraževanje mladih. »Najpomembneje je delo z mladimi prevzemniki, opremljenost podeželja z IKT in precizno kmetijstvo, spletne aplikacije za gojenje, varstvo rastlin, vodeno namakanje, zaščito pred pozebo, prehrano živali, sledljivost v prehranski verigi …,« je poudaril Jamnik in opozoril, da bo v letu dni v vesolje izstreljen slovenski satelit, ki bo zbiral agrometeorološke podatke.

 Center Rinka, organiziran kot zavod za turizem in trajnostni razvoj Solčavskega, vodi Mateja Brlec Suhadolnik. Razvoj turizma na kmetijah se je tu pričelo že v letu 1960, kar se danes tudi odraža v 17 dobro razvitih turističnih kmetijah, ki nudijo okrog 600 ležišč. »Trajnostnost je način življenja na Solčavskem že stoletja, kar lahko doživi tudi 100.000 turistov letno,« je dejala Brlec Suhadolnik in poudarila, da je Občina Solčava v zadnjih letih tudi s pomočjo evropskih sredstev vložila v razvoj infrastrukture 10 milijonov evrov. Ponosna je, da imajo ideje in si jih upajo uresničiti. Racionalizacijo dosegajo s pravilno organiziranostjo društev na podeželju. Imajo 40 turističnih ponudnikov. Solčava je energetsko lahko samooskrbna, vendar je treba urediti še dodatno infrastrukturo. »Oblikovalci politike ukrepov za razvoj podeželja ne poznajo terena, zato so razpisi velikokrat neživljenjski,« je ocenila in pozdravila akcijo za pametne vasi v Sloveniji s strani evropskega poslanca Franca Bogoviča, saj verjame, da se edino na tak način lahko spreminjajo pristopi k razvoju podeželja.

Tomaž Pečovnik je predstavil Hišo Pečovnik. Na kmetiji, ki sta jo z ženo podedovala, sta začela z vrtci, kar je specifika, takšna turistična kmetija pa zahteva individualni pristop. Trenutno dela na pripravah tujih športnih ekip v naši dolini.  »Tujci težko verjamejo, da imamo lokacije, ki so se tako oddaljene in mirne,« je dejal Pečovnik, ki vidi še mnogo možnosti za razvoj, čeprav ga sedaj zavira še preveč birokratskih ovir. »Na kmetijah je dovolj priložnosti za zaslužek. Kdor želi delat, bo hitro našel mesto pod soncem,« je dejal in opozoril, da je v Lučah žal tudi veliko praznih hiš, ki pa zaradi birokracije niso vseljive. »Srečujemo z veliko birokratskimi ovirami. Sam sem želel na kmetiji naseliti starejše ljudi in za njih skrbeti, vendar to zaradi birokracije in prevelikih stroškov ni bilo možno. Zakaj se o tem morajo odločati v Ljubljani?,« je vprašal Pečovnik, ki rešitev za to vidi v ustanovitvi regij, saj se s tem odločanje približa ljudem. Pečovnik kljub vsemu ostaja optimist: »Korajžno moramo stopiti na pot, če želimo ohraniti poseljenost in življenje na podeželju. Moramo vztrajati. Za to pa bomo morali vpeljati in uporabljati tudi nove tehnologije, za kar je širokopasovna povezava predpogoj,« je sklenil svoje misli Pečovnik.

Direktor KLS Ljubno Mirko Strašek ve, kako ohraniti poseljenost podeželja in omogočiti kakovost življenja. Njegovo poslanstvo v družinskem podjetju je, da nosijo odgovornost za delovna mesta za razvoj  njihovega  območja. »Pomembno je najti ljudi, ki so pripravljeni nekaj več narediti za sebe in za družbo. Izredno je pomembno medsebojno spoštovanje, kar lahko zagotovi tudi uspešnost in odličnost delovanja tako v podjetju kot v širšem okolju. To je gonilo razvoja!« je poudaril Strašek. Njihovo podjetje je prepoznano v poslovnem in družbenem okolju ravno po dobrih odnosih. KLS je pomemben globalni dobavitelj avtomobilske industrije, saj so veliko vlagali v razvoj. So najbolj robotizirano  podjetje v Sloveniji, saj imajo 97 % proizvodnih procesov avtomatiziranih in robotiziranih. Vsako leto povečajo produktivnost za 6 %. Dosegajo zelo visoko dodano vrednost na zaposlenega, ki znaša 130.000 EUR. Tako lahko zagotavljajo dobre plače zaposlenim kot tudi dobro podporo delovanju lokalnih institucij. Kljub veliki avtomatizaciji sedaj zaposlujejo 280 ljudi, še vedno pa potrebujejo nove kadre. Intenzivno delajo na Pametni tovarni, ki odgovarja izzivom četrte industrijske revolucije. Direktor KLS  Mirko Strašek se ni nikoli izgovarjal na državo, saj se je vedno naslanjal na svoje sodelavce in predvsem na sebe.

 

Županja Solčave Katarina Prelesnik je v razpravi opozorila, da tako slabega regionalnega razvoja, kot smo mu priča v zadnjem obdobju, še ni bilo, in da si v občini želijo več sodelovanja z državno ravnijo, pa tudi evropsko.

Mogoče vam bo všeč