Infrastruktura, 2.TIR in integriteta pravosodja

Vodstvo stranke Združena desnica je na današnji tiskovni konferenci predstavilo svojega kandidata za ministra za infrastrukturo mag- Antona Štihca, nekdanjega župana mestne občine Murska Sobota, ki se bo na državnozborskih volitvah potegoval za poslanski sedež v soboškem volilnem okraju. Predsednik Združene desnice Aleš Primc je spregovoril o stališčih stranke do referenduma o 2. tiru, Franc Kangler pa napovedal, da bo eden prvih zakonov, ki jih bo Združena desnica ponudila v sprejem poslancem DZ, zakon o integriteti v pravosodju.

Mag. Anton Štihec se je v uvodu svojega nastopa vprašal, kaj je to učinkovita družba. Da se učinkovitost družbe meri s tem, kako skrbi za svoje premoženje, je pojasnil Štihec in dodal, da se Slovenija pod sedanjo Cerarjevo vlado v odhajanju ne more šteti med učinkovite družbe. Da so podatki dovolj zgovorni in kažejo, da se z državnim premoženjem ne upravlja dovolj skrbno, poleg tega pa država nima izoblikovanega nacionalnega interesa na področju infrastrukture. Za to trditev so dovolj zgovorni podatki, da v državno blagajno na področju infrastrukture državljani in državljanke letno prispevajo dobro milijardo evrov, skozi investicije pa se nazaj v infrastrukturo vrne vsega 700 milijonov evrov. Razlika se po besedah Štihca porazgubi po drugih sektorjih proračunskih porabnikov, kar pomeni, da Cerarjeva vlada ni imela jasno začrtanih prioritet. Seveda je lahko tudi  700 milijonov evrov letnega vložka v infrastrukturo dovolj visok vložek, »seveda, če z njim dovolj skrbno gospodarimo,« pravi Štihec. Pri slabem gospodarju, in to je sedanja vladajoča garnitura, pa je teh 700 milijonov krepko premalo.

Po mnenju Antona Štihca se to kaže tudi  v resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa v RS za obdobje 2018 do 2022. Poudarja se vlaganje v nove projekte in zanemarja vzdrževanja obstoječih, kar znova potrjuje na  slabo zastavljene prioritete, značilne za  neučinkovite družbe.  »Več sredstev se vlaga v nove projekte, premalo pa se vlaga v tekoče vzdrževanje,« je poudaril Štihec  in opozoril na razliko med predvideno količino sredstev v sami resoluciji in višino sredstev v operativnem programu (196 milijonov evrov proti 107 milijonom) na področju investicij ter na ravno obratno situacijo na področju vzdrževanja (72 milijonov evrov v resoluciji in več v operativnem programu). Razlog za razkorak vidi bodisi v slabem predvidevanju zneskov bodisi v preslabo zastavljenih operativnih načrtih. »Če ne spoštujemo resolucijskih zavez, je brez veze, da sprejemamo neke resolucije,« je poudaril Štihec, ki je odločen, da je v obstoječo infrastrukturo treba primerno investicijsko in tekoče vzdrževati, ne pa zgolj riniti v  projekte. Zato bo morala nova vlada revidirati nekatere projekte, od zaključevanje avtocestnih odsekov, na nekaterih trasah  širitev in dograditev avtocestnih pasov, izgradnja druge karavanškega predora,  tretja razvojna os, 2. tir Divača-Koper, kjer je edini odgovor le dvojni tir, modernizacija posameznih železniških odsekov in  širitev pretovornih zmogljivosti Luke Koper.

Seveda mag. Anton Štihec, kakor tudi Aleš Primc in Franc Kangler podpirajo izgradnjo drugega dvojnega tira do Kopra, in to dvojnega, umeščenega po  bistveno bolj racionalni trasi, kar bo pospešilo in pocenilo gradnjo. Opozorili pa je, da bi morala DVK referendumsko glasovanje o zakonu o 2. tiru izvesti skupaj z državnozborskimi volitvami. »Če bo slučajno datum ločen, tega ne bi naredila nobena druga država na svetu, razen Slovenija,« je dodal Aleš Primc, pri čemer je poudaril, da ne gre zgolj za stroškovno plat, temveč za neumnost, da v dveh tednih volivce »dvakrat naganjamo na volišča.«

Ob koncu tiskovne konference je Franc Kangler NLS spregovoril o slovenskem pravosodju. Kot aktivni udeleženec slovenske osamosvojitve si je ves čas zavzemal za pošteno in pravično pravosodje. Da smo daleč od tega ideala, je dodal z grenkobo in spomnil na svoj primer. Ali se vam zdi normalno, da je nekdo zoper mene leta 2011 sprožil hišno preiskavo, za katero je varuh človekovih pravic v lanskem poročilu zapisal, da je bila hišna preiskava zrežirana, da ni bila zakonita? Ali se vam zdi normalno, da je nekdo zoper mene podal 22 kazenskih ovadb za več kot 40 kaznivih dejanj? Do tega trenutka niso ničesar izločili iz mojega spisa, pa je sodišče v Mariboru zaključilo 16 kazenskih ovadb pravnomočno in tri ovadbe so zaključene na prvi stopnji in čakajo na pravnomočnost, se pravi 19. Ali se kdo od vas vpraša po trpljenju mojega otroka, ki to spremlja, to krivično gonjo? Ali se kdo od vas vpraša, kdo je ukazal sodniku, da me je krivično obsodil, da sem izgubil mandat? Ali se kdo od vas vpraša, kdo je sodniku naročil, da je javno in glasno povedal, da sem moteč in nevaren?« je dejal in poudaril, da ima po ustavi vsakdo pravico kandidirati. »Zato smo se v Združeni desnici odločili glede naše programske vsebine: v trenutku, ko bomo dobili mandate in bomo izvoljeni v državni zbor, bomo predlagali v sprejem zakon o integriteti v pravosodju,« je dejal. 

Zakon o integriteti v pravosodju bo kratek in jedrnat, le z desetimi členi. V njem pa bo po besedah Franca Kanglerja zapisano, da nekdanji agenti Udbe in Kosa ter drugih obveščevalnih služb nimajo prostora v sodniških, tožilskih in pravobranilskih vrstah. Enako bo veljalo tudi za posameznike, ki so v političnih strankah opravljali odgovorne funkcije, v pravosodju nimajo kaj iskati, je bil odločen Kangler in dodal, da vsi sodniki niso enaki, vsak ima svoje ime in priimek, vsak nosi svoj del odgovornosti.