Grška levičarska »Siriza« sestopa in se vrača na začetno izhodišče.

Nekdanji premier Alexis Tsipras je po petnajstih letih na čelu Sirize sporočil, da odstopa z vodstva stranke po njenem nastopu na zadnjih dveh volitvah.

Alexis Tsipras je bil predsednik vlade od januarja 2015 do julija 2019, potem ko je bil vodja predhodne stranke Synaspismos od leta 2008, ko je prevzel vodenje pri komaj 34 letih. Zaradi naraščanja priljubljenosti stranke med finančno krizo bo Tsipras vedno neločljivo povezan s tem turbulentnim obdobjem v zgodovini Grčije, ne glede na to, ali je bil v opoziciji ali v vladi. Seveda, so v njegovem času  dobili učne ekonomske lekcije  kako se ne sme delati ekonomija in oblast ter skorajda »prisilno« EU upravo.

 

S politično zapuščino, v kateri sta prevladovala referendum leta 2015 in »prespeški sporazum« s Severno Makedonijo, Ciprasova odločitev o odstopu pomeni jasen prelom za stranko, ki je bila v veliki meri oblikovana okoli njegove politične prisotnosti. Leve ali levičarske vlade naredijo toliko škode vsaki državi da morajo desne vlade  imeti najmanj dva mandata za očistiti balast in  nesnago,  ki ga navlečejo levice. To so Grki dojeli. Namenili so šene mandat Nea Demokratiji(Novi demokraciji) Kyriakos Mitsotakisa, ki bo vladal  s zelo udobno večino.

»Razumem potrebo po novem valu v Sirizi. In odločil sem se, da stopim stran. Zaupam v človeški kapital naše stranke, v neizčrpne sile družbe in levice,« je dejal iz Zappeion Megaron v središču Aten.

 

»Z odstopom Ciprasa se cikel za SIRIZO končuje. To je bila stranka, ki se je v zadnjih letih, tako v vladi kot v opoziciji, identificirala s toksičnostjo, delitveno retoriko in oglušujočo neučinkovitostjo,« je iz Bruslja, kjer se je udeležil evropskega vrha, dejal premier Kyriakos Micotakis in dodal, da gre za »pričakovano odločitev«.

Prav pa je da se to začne dogajati še kje po Evropi. Levica s svojo kakofoničnostjo, časovno in ideološko se mora spraviti tam kamor spada, v subkulturo in ne v politiko.  Politiko, ki si jo zamišljajo in jo želijo kasneje  izvajati,  je dolgoročno pogubna za vse države in družbe, ki so se  okužili  z njo.

Sedaj bodo imeli čas da se zmenijo med seboj kaj in kako. Nekaj poslancev ki so uspeli priti v  grški parlament, pa ob lagodni plači se ob koncu mandata poslovilo ali utonilo nekje v povprečje levičarske dekadence.

Levica in levičarstvo po Evropi se mora odpraviti tam kje lahko učinkujejo.  Tako kot nekje drugje po Evropi rdeče bo postalo zeleno.

Vane T. Costa

 

Vir v pomoč:  e.Kathimerini(Constantine Capsaskis)