Furs diskriminatorno nad delavce migrante

Ker je dialog  s Fursom in birokracijo Ministrstva za finance bolj podoben pogovoru z gluhim, se je Mario Fekonja, predsednik Sindikata delavcev migrantov Slovenije odločil, da o diskriminaciji seznani varuhinjo človekovih pravic in Evropsko komisijo.  Dohodninski zakon je po mnenju Fekonje napisan tako, »da pri opravljanju dolžnosti organa, postavlja organ v nadrejeni položaj, ki omogoča kršenje enakosti pred zakonom.« 

Zato pričakuje, da bo Varuh človekovih pravic pri Ustavnem sodišču sam sprožil ustavno presojo zakona, kar je sicer malo verjetno, ampak ne zaradi tega, ker ni protiustaven, temveč izključno zaradi tega, ker vrana vrani ne bo izkljuvala oči. »V kolikor tega ne bodo storili oni, bom to storil sam, čeprav z vlaganjem ustavnih pritožb še nimam izkušenj. Ni važno, se bom pa nekaj novega naučil.« Dopis Varuhinji človekovih pravic objavljamo v celoti.

 

 Po 276.členu Zakona o davčnem postopku (ZdavP-2), mora biti odločba o odmeri dohodnine izdana do 31.oktobra za preteklo leto. V ogromno primerih se to ne zgodi, saj je rok instrukcijski in nespoštovanje tega člena zakona za organ, nima pravnih posledic.

Tukaj nastane problem, saj ima nespoštovanje tega zakonskega člena, izrazite posledice pri nekaterih davčnih zavezancih, ki v roku odločbe ne prejmejo. V praksi se namreč dogaja, da zavezanci prejemajo odločbe tudi s triletno zamudo. Tako se je v letošnjem letu zgodilo, da je zavezanec v roku 6. mesecih, prejel odločbe za leto 2014, 2015 in 2016.

Zakonski člen je (ker je rok instrukcijski) v nasprotju s 14. in 22. členom Ustave RS, saj sam po sebi omogoča neenakost.

1. Dva davčna rezidenta vložita dohodninsko napoved za preteklo leto v roku, ki je za davčne zavezance prekluziven (31. julij), prejme prvi odločbo o dohodnini do zakonsko predpisanega roka, drugi pa z zamudo, večkrat tudi več letno zamudo. Kar povzroči, da je prvemu omogočeno plačevanje obveznosti sproti, drugega pa protizakonito ravnanje organa prisili, da plača več dohodnin hkrati. Saj je 30 dnevni rok plačila dohodnine obvezujoč v vseh odločbah, ki jih prejme. Poudariti je potrebno, da sta oba zavezanca v tem primeru izpolnila zakonsko obvezo v določenem roku.
2. Ravnanje davčnih organov pri neupoštevanju 276.člena ZdavP-2, je tudi v nasprotju z 9.členom ZdavP-2 (načelom zakonitega in pravočasnega izpolnjevanja in plačevanja davčnih obveznosti). 9.člen in 276.člen sta vzročno povezana, saj samo izpolnitev obvez organa iz 276.člena, omogoča zakonsko izpolnitev načela 9.člena ZdavP-2.
3. Instruktivnost 276.člena ZdavP-2 postavlja davčni organ, kot stranko v postopku, v izrazito nadrejen položaj naproti davčnemu zavezancu, katerega na vsa opravila vežejo prekluzivni roki.

 

V zakonih in podzakonskih aktih ima organ vse vzvode, da pridobi podatke, ki jih potrebuje za izdajo odločbe do navedenega roka. Prav tako mora davčni zavezanec do, njemu določenega roka, izpolniti vse zakonske obveze, da organu poda vsa dejstva in dokaze, ki jih zahteva zakon, da organ opravi obračun dohodnine. Zakon tudi navaja, da lahko zavezanec popravi ali dopolni vlogo do izdaje odločbe. Torej najkasneje do 31.oktobra.

Nikakor pa za tako neenako obravnavo ne sme in ne more biti kriva kadrovska podhranjenost davčnega aparata, prav tako ne more biti vzrok za zamude pri izdaji dohodninskih odločb, dopolnjevanje vlog na poziv organa, saj ima organ možnost izdaje začasne odločbe.

Ker v tem primeru gre za evidentno kršenje človekove pravice, ustavne kategorije, enakosti pred zakonom, vas prosim, da zadevo proučite in ukrepate v skladu s pooblastili, ki vam jih omogoča zakon.