Franc Bogovič: Odbor AGRI vztraja pri ohranitvi trenutne višine sredstev za Skupno kmetijsko politiko

Odbor Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI) je glasoval o predlogu Uredbe o strateških načrtih SKP, ključnemu zakonodajnemu predlogu reforme SKP v obdobju 2021 – 2027.

Bruselj, 3. april 2019 – Člani odbora AGRI so včeraj popoldne, po večmesečnih intenzivnih pogajanjih med političnimi skupinami v Evropskem parlamentu, sprejeli stališče do predloga Uredbe o strateških načrtih SKP, ki vzpostavlja okvir ukrepov prihodnje Skupne kmetijske politike EU (SKP) v obdobju 2021 – 2027, tako politiko neposrednih plačil kot politiko razvoja podeželja. Gre za drugo izmed treh predlogov uredb nove reforme SKP, o kateri so oz. bodo poslanci glasovali v tem, pa tudi v prihodnjem tednu.
 
Zadovoljstvo ob potrditvi amandmajev k omenjenemu predlogu uredbe je ob robu seje odbora AGRI izrazil tudi evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), sicer tudi član tega odbora. “Po treh mesecih intenzivnih pogajanj, prek 6000 premletih amandmajih in 50 sestankih, smo naposled le prišli do kompromisa, od katerega bodo imeli največ evropski kmetje. S kolegi iz politične skupine EPP, na čelu s kolegico Esther Herranz Garcia, ki ji je uspelo združiti nezdružljivo, smo uspeli v naših prizadevanjih za moderno in okolju prijaznejšo oz. bolj trajnostno kmetijstvo, a ob hkratni obrambi pogojev za ustvarjanje dostojnega dohodka za kmete. T. i. zelena arhitektura SKP ostaja jedro nove kmetijske reforme, saj bodo v bodoče kmetje “nagrajeni” za preseganje določenih okoljskih zahtev,” uvodoma pojasnjuje Bogovič in dodaja, da se je odbor jasno zavzel tudi za krepitev spodbud za mlade kmete in pametne vasi.
 
“Inovacije in digitalizacija so med pomembnejšimi elementi reforme SKP, ki daje številne možnosti financiranja v zvezi z digitalizacijo podeželskih območij in razvoja pametnih vasi. Poleg že zagotovljenih sredstev za ta namen v Evropskem skladu za regionalni razvoj, ki bodo usmerjena v razvoj širokopasovnih omrežij, bodo lahko države članice EU iz naslova SKP financirale še preostale osnovne storitve. Konkretne možnosti financiranja, namenjene pametnim vasem, bodo torej odvisne od tega, kaj bo posamezna država zapisala v strateški načrt SKP, ki bo predstavljal neke vrste “poslovni načrt” na področju kmetijstva in razvoja podeželja v obdobju 2021 – 2027. Ta načrt bo nato šel v potrditev Evropski komisiji,” izpostavlja Bogovič, ki je s številnimi danes potrjenimi predlogi amandmajev vlogo pametnih vasi v novi reformi SKP še dodatno utrdil.
 
Spremembe k predlogu omenjene uredbe, sprejete na odboru AGRI, bodo sedaj počakale na novo sestavo Evropskega parlamenta, ki bo po pričakovanjih glasoval o celotni reformi SKP na enemu izmed plenarnih zasedanj v jeseni 2019.
 
Ključne vsebinske dopolnitve odbora AGRI k predlogu Uredbe o strateških načrtih SKP:
 
1. steber – Razdelitev neposrednih plačil:
 Temeljna dohodkovna podpora za trajnost: Najmanj 60 % sredstev ovojnice za neposredna plačil bo namenjeno za ta namen. Plačila bodo pogojena z doseganjem nekaterih okoljskih ukrepov (vzdrževanje mokrišč in šotišč na občutljivih območjih Natura 2000, kolobarjenje na obdelovalnih površinah in vzpostavitev varovalnih pasov vzdolž vodnih tokov brez uporabe pesticidov in gnojil, idr.).
 Eko-sheme: Države članice bodo morale najmanj 20 % ovojnice za prvi steber nameniti za t. i. eko-sheme, ki bodo nagrajevale za dodatna prizadevanja kmetov za trajnostne kmetijske prakse (podnebje, okolje in dobro počutje živali). Eko-sheme bodo obvezne za države članice in prostovoljne za kmete, višina plačil pa bo odvisna od stopnje ambicioznosti ukrepa. Evropska komisija bo morala 2 meseca po uveljavitvi uredbe pripraviti nabor praks, med katerimi bodo lahko države članice izbirale pri vključitvi v svoje strateške načrte SKP.
 Vezana podpora: Ohranja se sedanji seznam proizvodov, za katere se uporablja vezana podpora, višina ovojnice za ta namen se določa pri 10 % in dodatna 2 % za stročnice.
 Mladi kmetje: Najmanj 2 % ovojnice za neposredna plačila se bo moralo nameniti mladim kmetom.
 Nacionalna rezerva: Države članice bodo lahko namenile do 3 % ovojnice za neposredna plačila za vzpostavitev nacionalne rezerve.
 Organizacije proizvajalcev: Države članice bodo lahko dodelile do 3 % sredstev ovojnice za neposredna plačila za podporo organizacijam proizvajalcev v sektorjih, ki trenutno niso zajeti v posebnih sektorskih programih.
 
2. steber – Razdelitev podpore za razvoj podeželja:
 
 Varstvo okolja in blažitev posledic podnebnih sprememb: Države članice bodo morale nameniti najmanj 30 % ovojnice za razvoj podeželja za ukrepe varstva okolja in blažitve posledic podnebnih sprememb ter prilagajanje nanje. V teh 30 % bo lahko vključenih do 40 % izdatkov na območjih z naravnimi omejitvami;
 Ukrepom za izboljšanje konkurenčnosti kmetijstva se namenja najmanj 30 % ovojnice za razvoj podeželja.
 
Prenos sredstev med stebroma: Državam članicam se daje možnost prenosa do 15  % sredstev iz prvega stebra v drugi steber ter do 5 % iz drugega stebra v prvi steber, če bodo ta sredstva namenjena eko-shemam. Za Hrvaško, Poljsko, Madžarsko in Slovaško bo veljala izjema in sicer prerazporeditev do 15 % med obema stebroma, pod pogojem, da se 5 % nameni za eko-sheme.

Omejitev višine neposrednih plačil: Dogovorjen je bil prag 100.000 EUR, brez upoštevanja podpore za ekološke sheme, mlade kmete in 50 % stroškov plač. Državam članicam se daje možnost, da lahko namesto omejevanja plačil dodelijo najmanj 10 % sredstev ovojnice za neposredna plačila prerazporeditvenim plačilom.

Predlogi ukrepov, financiranih iz podpore za razvoj podeželja:
 
Predlaga se širitev nabora ukrepov za podporo razvoju podeželja – npr. ukrepi za pametne vasi, digitalne tehnologije in krepitev vloge žensk na podeželju. Močno se zvišuje tudi stopnja sofinanciranja za ukrepe na demografsko ogroženih območjih (do 90 %) in kmetijsko-okoljske ukrepe.

Mladi kmetje: Dopolnilna podpora za mlade kmete bo namenjena kmetom, mlajšim od 40 let, ki prvič vzpostavljajo oz. ustanavljajo kmetijsko gospodarstvo kot vodje kmetijskega gospodarstva. Višina podpore bo 100.000 EUR, pridobiti pa jo bo mogoče za obdobje 7 let.

Majhni kmetje: Države članice bodo lahko vzpostavile poenostavljeno shemo za male kmete, ki zaprosijo za podporo v višini do 1250 EUR. Za njih se bo uporabil poenostavljeni nadzor pogojevanja.

Sektorski ukrepi

Sadje in zelenjava: Možnost povečanja finančne podpore organizacijam proizvajalcev (OP) v primeru posebnih okoliščin. OP-ji bodo morali nameniti najmanj 15 % sredstev operativnega sklada za okoljske ukrepe (Evropska komisija je predlagala mejo 20 %).

Čebelarstvo: Močno se širi seznam ukrepov, ki se lahko financirajo iz naslova sredstev za razvoj podeželja. Predlagano je tudi povišanje stopnje sofinanciranja s 50 na 75 % oz. na 85 % v najbolj oddaljenih regijah.

Vino: Državam članicam se daje možnost povišanja podpore malim in srednje velikim podjetjem za namene promocijskih kampanj. Ostala podjetja pa bodo lahko izkoristila večjo podporo namenjeno inovacijam. Stopnja sofinanciranja za najbolj oddaljene regije za inovacije in naložbe v vinskem sektorju se povečuje s 75 % na 85 %. Poleg tega se še predlaga, da se najmanj 5 % podpore programom za vino nameni za okoljske ukrepe.