Dr. Stane Granda: (saj ni res, pa je!!) Kaj je Milan Kučan naredil za Prekmurje?!

Milan Kučan je edini Prekmurec, ki je zasedal najvišje državne položaje v Sloveniji. Imel je absolutno oblast, odločal je o vsem, zoper njegove odločitve do leta 1990 in v bistvu še danes, ni bilo ugovorov. Svoje rojstne dežele ni nikoli pozabil. Prekmurci dobro vedo, kaj vse je naredil za njihovo pokrajino.

Ne morejo se načuditi, dosežkov ne morejo prešteti. V vsaki travici, vsakem plevelu (in nikjer drugje) so vtkani njegova misel, ljubezen in skrb.  Brez njega Prekmurja ne bi nikoli spoznali. Zato je edino normalno, da je predsednik odbora ob 100 letnici ponovne združitve Prekmurcev z ostalimi Slovenci. Milan Kučan pozna zgodovino. Zato je eden izmed temeljev proslave Prekmurska republika, s katero so Slovenci prvikrat spoznali vse lepote komunistične ureditve, film o Vilmosu Tkalcu. Poveljeval je madžarskim policijskim enotam, nekakšen prekmurski Ertel. Po koncu Prekmurske republike se je umaknil v Avstrijo. Menda skupaj z denarjem. Je nekakšen prototip Kučanovih ljudi, ki so po osamosvojitvi denar poskrili v tujini. Razumljivo je, da mu je pri srcu.

Kučan je na primeru Prekmurja nesporno dokazal, da je vodilni marksistični filozof in praktik naših dni. Svetovna osebnost! Po svetu so komunisti delavci, v Prekmurju kmetje. Edino tu volijo za svojega voditelja nekdanjega veterinarja – voditelja komunistov. Ta jim je že kot kmetijski minister dokazal, kaj jih čaka: izginotje v podjetjih in lastnini veleposestnikov. Dovolj je fevdalizma! Živel agrarni proletariat!

Kučanov odbor je sestavil veličasten program prireditev. Njegov poglavitni cilj je, da bi bil njihova osrednja oseba predsednik vlade g. Šarec. Ker so take proslave kot napisane za predsednika države, ki je suveren in najvišji predstavnik je jasno, da je bila njegova dejanska stran onemogočanje Pahorja. Nikoli mu ni odpustil, da mu je ušel z vajeti, da je neprimerno boljši in predvsem mednarodno uspešnejši predsednik države.

Na proslavah ob 100 letnici priključitve, izraz priključitev uporabljajo zato, ker je bilo dotlej ogrsko Prekmurje priključeno Jugoslaviji, Slovenci pa so se le združili, ne smejo niti omeniti kakšnih prizadevanj in dejanj katoliških duhovnikov. Oni so slovenizirali Prekmurje. Morali bi ga pustiti pri njegovi dialektalni kulturi. Zgodovinsko krivico sedaj Kučanovi popravljajo z iznajdbo prekmurskega knjižnega jezika. Naslednji korak bo Prekmurski narod. Poslej ne bodo več  Slovenci, kar so bili stoletja, ampak Prekmurci, ki govorijo prekmurski knjižni jezik. Slovensko in madžarsko živeči prebivalci bodo javno imenovani narodni izdajalci, katoliški in madžarsko-orbanovi fašisti. Zasajen bo spominski park, kjer bodo postavili repliko Teharij: naj se ve, kaj komunisti znajo in zmorejo.

Posebno nalogo bo dobil naš ljubljeni osamosvojitveni general. Z pomočjo Teritorialne obrambe iz leta 1968 bodo izvedli osamosvojitev Prekmurja. Naj se ve, da je njen dejanski šef in vodja Milan Kučan! Židan se samo pretvarja, da je šef njihove varde. Končno bodo dokazali Janši, kako je poneveril zgodovino.

Posebne naloge so pripadle zgodovinarjem. Znanstveno morajo dokazati, po možnosti v angleškem jeziku, kako so Slovenci zanemarjali Prekmurje. Ni važno, če so jih vsaj od Murka dalje slovenski preporoditelji vključevali v Združeno Slovenijo, da je to počel Vraz, Matija Majar in drugi. Marš banda klerikalna! Hoteli ste jim vzeti identiteto. Dokončno ste razkrinkani. Živel Prekmurski narod. Če ga ni, ga ustvarite. Ne nasedajte črnim revizionistom. Izhajajte iz dejstva, da obstaja več resnic. Laži in poneverb ni več. Kučan je Prekmurje, Prekmurje je Kučan!

Da Slovencev do leta 1918 ni v zgodovini, geografiji, upravi…, da ni obstajal nikakršen slovenski organ, da so morali vsi Slovenci povsod skrbeti samo za se, tudi Prekmurci, je laž, da bi se lahko oni izognili zgodovinski odgovornosti. Zadnji čas je, da murskosoboškega katoliškega škofa izženejo. Ne v Slovenijo, k Orbanu naj gre! Ta katoliški fašist samo zastruplja tamkajšnje osamosveščene delavske množice. Te bodo v Avstriji zaprosile za dan dopusta in se množično udeležile slavnostnega sprejema Milana  Kučana in zapele: »Druže Milane, mi ti se kunemo, da s tvoga puta ne skrenemo!« Brez tvoje pomoči bi vsi živeli doma, pri družinah in z njimi. Tako pa smo nadvse srečni v Avstriji in se oblikujemo v mednarodnem duhu. Dovolj je slovenske zaplankanosti!

Živel Prekmurski, ne slovenski narod. Živel prekmurski knjižni jezik! Po uspešno izvedenih proslavah naj pokrajina preimenuje v Kučanovo Prekmurje. Njegovih zaslug zanj ne smemo prezreti in še manj pozabiti.

Dr. Stane Granda