Nekategorizirano

Dr. Peter Štumpf, soboški škof

Hvala bogu so pred dnevi poslanci Državnega zbora zavrnili vladni predlogu sprememb zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Da je predlog skregan z  odločbo Ustavnega sodišča glede financiranja javno veljavnih programov v osnovnih šolah, Vlade kaj dosti ni motilo in je vztrajala na predlogu. Na vladni poskus nespoštovanja ustave se je odzvala tudi  Slovenska RKC. Z dvema izjavama za javnost sta se odzvala Komisija za pravičnost in mir, katere predsednik je predsednik slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof in metropolit dr. Stanislav Zore in upokojeni ljubljanski nadškof dr. Anton Stres.  »V njih smo javnost, pa tudi državno in družbeno sfero jasno opozorili na nepravičnost oziroma krivično ravnanje Parlamenta v odnosu do Ustavnega sodišča, na nedemokratično ravnanje vlade in seveda tudi Parlamenta v zvezi s tem vprašanjem,« je v začetku pogovora v oddaji Sreda v sredo dejal soboški škof dr. Peter Štumpf.

Ko se je dr. Peter Štumpf pred dvema tednoma udeležil pogreba upokojenega sombotelskega škofa dr. Istvana Konkolya, se je o tem  pogovarjal z nekaterimi madžarskimi škofi, tudi s kardinalom dr. Petrom Ördenyjem, ki je tudi vrhunski strokovnjak za cerkveno pravo in donedavni predsednik evropske škofovske konference. »Kardinal Ördeny je bil zalo začuden nad tem, kar se dogaja pri nas v Sloveniji. Pri tem je postregel s podatkom, da ima RKC na Madžarskem v rokah 600 privatnih šol, kar pomeni eno desetino mladih in otrok v svojih vzgojnih ustanovah. Jasno je povedal, da je temeljni namen vzgoje v njihovih šolah je ohranitev družine, torej oče, mama, otroci in pa krščanske vrednote.« Da je to še kako pomembno ta trenutek, ko v »evropskem kotlu« vre. Glede na slišano je banjaluški pomožni škof Marko Sebren razmere v Sloveniji pospremil z besedami, da je za katoličane v Sloveniji danes precej težje kot v sami Bosni.

 »Vse to me navdaja k razmišljanju, kateri družbeni sistem je še zdaj sploh dober. Včasih smo jadikovali čez komunizem in si želeli demokracije, ki se danes kaže v čudni luči z odločitvami, ki niso pravične. Zato sam po sebi postaja totalitaren do nekaterih družbenih skupin. Nekoč smo imeli ideologije, fašistično, nacistično, komunistično, danes pa se evropska demokracija napaja in oplaja s skrajnim liberalizmom, ki teži k hedonizmu preko takšnih korakov, kot smo jim bili priča v našem parlamentu. Kar naenkrat se vzgoja otrok prikazuje kot nevzgoja, odsotnost klasičnih krščanskih vrednot, na katerih temelji tradicionalna družina,  pa je vse večja« Doktor Štumpf pravi, da država ne more obstajati brez politike in brez religije. »Tega pa se pri nas ne zavedamo. Naloga politike se kaže na družbenem, socialnem, kulturnem in drugih področjih, ki naj bi jih z vrednotami napajala religija. Ker smo kristjani na slovenskih tleh prisotni že več kot tisoč let, še črpamo sporočila iz lastnih vrednot, čeprav z njihovim odrekanjem  Slovenci postajamo narod brez identitete. » Ne more se otresti slabega občutka, da je Vladi in parlamentarcem napoto, da bi se mladi vzgajali v šolskih in vzgojnih ustanovah, ki so v lasti RKC.

 »Evropska unija  vse to ve in mirno gleda zraven. Ukvarja pa se  z državami višegrajske skupine, zlasti s Poljsko, danes stebri krščanstva, zato EU ni Evropa, ampak je nekaj drugega.« Dr. Peter Štumpf čuti precejšen  strah pred Evropo brez krščanskih vrednot, brez temeljnih človeških vrednot. » V tako Evropo nimam zaupanja!« Ob tem dr. Štumpf spomni na mistično doživetje nekdanjega papeža Janeza Pavla II. po njegovi novi maši 1. novembra 1946 leta, da bo RKC v 21. stoletju zaradi islama na veliki preizkušnji. »Islam ima v sebi več življenja kot krščanstvo! Otrok je v krščanskem svetu vse manj in to prav zaradi hedonizma. Zato se lahko z islamom sooči le močna vera kristjanov. Te vere pa ni, ne v skandinavskih državah, ne v zahodnem delu Evrope, na žalost je je vedno manj tudi v Sloveniji.« Zato je integracija prišlekov v Evropo, prav zaradi šibke krščanske vere. skorajda nemogoča, kar s pridom izkorišča islam.

V pogovoru z dr. Petrom Štumpfom sva se dotaknila tudi prihajajoče 100 letnice priključitve prekmurskih Slovencev k matičnemu narodu. Ob odkritju novega drevoreda Martina Lutra ob 500 letnici reformacije, je v svojem nagovoru škof Štumpf spomnil soboškega župana Aleksandra Jevška na pomembno obletnico, ki bi si zaslužita tudi postavitev kakšnega spominskega obeležja zavednim Prekmurcem, katoliškim duhovnikom, ki so prispevali ogromni delež k temu, da so na Pariški mirovni konferenci Prekmurje priključili matici Sloveniji. »V ospredje mi je stopila zgodba o slovenstvu, o petih katoliških duhovnikih, ki so zaslužni, da smo bili leta 1919 priključeni matičnemu narodu. To so dr. Franc Ivanocy, Jožef Klekl starejši, dr. Matija Slavič, dr. Franc Kovačič  in Ivan Jerič. Seveda se mi zdi, da te osebnosti obeležimo z nekim spomenikom. Poleg tega, če ima Murska Sobota že od 15. stoletja  Miklavžev sejem, da ob vhodu v Mursko Soboto na škofiji bližnjem krožišču postavimo kip sv. Nikolaju. Zame je ta pobuda del težnje k uravnoteženosti. Žal opažam, da Murska Sobota ne premore niti enega božjega znamenja, kapele ali križa. Prav zaradi uravnoteženja dveh verskih skupnosti oziroma cerkva bi bilo potrebno, da se postavijo ta obeležja.«

Mogoče vam bo všeč