Donald Trump se je srečal skoraj z vsemi voditelji držav EU – Slovenija pa še zmeraj v čakalnici zaman čaka na povabilo

Včeraj je bil ponedeljek, 13.5. 2019, ko je Predsednik ZDA Trump v Beli hiši sprejel Predsednika Vlade Madžarske Viktorja Orbana. Obisk je bil deležen tudi nekaj kritik in čeprav sta sogovornika javno pohvalila drug drugega ter sodelovanje med državama, je gotovo, da so bila v pogovoru omenjena tudi odprta vprašanja in razhajanja, na primer glede preveč tesnega sodelovanja Madžarske z Rusijo in Kitajsko. Tudi slednje je bil eden od razlogov, da je Orban na obisk pri Trumpu čakal celi dve leti in to kljub temu, da je bil edini voditelj katere od članic EU, ki je pred volitvami v ZDA leta 2016 javno podprl kandidata Trumpa.   

Obenem pa Predsednik Trump posebej ceni delovanje Orbana na področju migracij in vloge Madžarske kot trdne zaveznice v NATO ter partnerice na gospodarskem in investicijskem področju.   

S tokratnim obiskom Orbana v Beli hiši (prvič ga je gostil Predsednik Clinton leta 1998) je hkrati bil sklenjen krog uradnih obiskov najvišjih predstavnikov držav Višegrajske četverice in srednje Evrope pri Predsedniku Trumpu v Beli hiši. Samo v zadnjih slabih treh mesecih so namreč na njegovo povabilo Belo hišo obiskali avstrijski kancler Kurz, češki predsednik Vlade Babiš, slovaški predsednik Vlade Pellegrini in sedaj Orban (predsednik Poljske Duda in soproga sta bila gosta v Beli hiši spetembra 2018, predsednik Trump in Prva dama Melanija pa sta julija 2017 tudi obiskala Varšavo. Predsednik Trump pa je poleg omenjenih letos v Beli hiši sprejel tudi predsednike Kolumbije, Brazilije in Egipta ter predsednike Vlad Irske, Izraela in Japonske).   

Tako se je predsednik Trump v zadnjih dveh letih v Beli hiši srečal z veliko večino voditeljev držav članic EU, z nekaterimi pa tudi v njihovi domovini.

V luči teh dejstev pa ostaja nekakšna neslavna izjema Slovenija, saj ne samo, da v zadnjih dveh letih na obisku pri predsedniku Trumpu ni bilo njenega najvišjega predstavnika, temveč je bil sploh zadnji tovrstni obisk že davnega julija 2006, ko je takratni predsednik Vlade Janša obiskal predsednika Busha.  Hkrati pa tudi ni bilo obiska predsednika ZDA v Sloveniji že vse od junija 2008, ko jo je na povabilo predsednika Vlade Janše  obiskal predsednik Bush v spremstvu soproge Laure (FOTOGRAFIJE V PRIPONKAH!). 

V tem kontekstu se samo po sebi vsiljuje vprašanje, kaj je narobe v odnosih med Slovenijo in ZDA v zadnjem desetletju, da ni bilo izmenjave obiskov na najvišji ravni, medtem ko so jih bile deležne druge države iz naše regije in primerljive članice EU.

Glavni vzrok je gotovo sama strankarska struktura in usmeritev slovenskih vlad ter njihova nestabilnost, kar se je manifestiralo tudi v pogostem, menjavanju le-teh. Drug temeljni razlog pa je nezanesljivost in nekridibilnost ravnajnja slovenskih vlad glede zavezništva v NATO, odnosov z Rusijo in nenaklonjenosti do ZDA na področju investicij in gospodarstva ter nasploh.

Pri tem v vsaj delu slovenske javnosti obstaja nenakšno splošno mnenje, češ da se obisk v Beli hiši lahko prisluži z nakupom ameriškega orožja in zviševanjem deleža BDP za obrambo, kar pa ne drži oz- le deloma. Tako npr. Avstrija ni članica NATO in ne kupuje ameriške oborožitve, pa je kancler Kurz 20. februarja 2019 vseeno bil gost predsednika Trumpa. Zato je verjetnejši razlog, poleg podobnih pogledov na nekatera ključna vprašanja, tudi ali še zlasti obseg, raven in kakovost sodelovanja na področju gospodarstva, blagovne menjave in invsticij. Tako je Avstrija leta 2018 z ZDA imela za skoraj 17 milijard USD blagovne menjave, medtem ko je ta med Slovenijo in ZDA znašala le cca 1,1 milijarde USD (nesorazmerno večjo menjavo glede na Slovenijo pa so imele tudi Češka, Madžarska in Slovaška ter druge primerljive članice EU).

Da so odnosi med Slovenijo in ZDA močno skrhani, pa potrjuje tudi dejstvo, da ZDA že od julija 2018 nimajo svojega veleposlanika v Sloveniji. Na žalost pa tudi ta kazalnik slabih odnosov me državama ni nekak[na izjema, saj se je obdobje ohlajevanja dejansko začelo že jeseni 2008, ko Slovenija skoraj leto dni ni imela svojega veleposlanika v Washingtonu, ZDA pa ne svojega vse od februarja 2009 do decembra 2010 – torej skoraj dve leti, ko je prišel Joseph A. Mussomeli, ki je bil do slovenskih vlad, njihovega delovanja, razmer v Sloveniji ter odnosov slednje z ZDA zelo kritičen.

Tako kot edina svetla in hkrati glavna pozitivna točka v odnosih med Slovenijo in ZDA ostaja Prva dama Melanija Trump, zaradi katere so ameriški in drugi tuji mediji v zadnjih treh letih o Sloveniji poročali več in bolj pozitivno kot prej v vsej zgodovini Slovenije skupaj, zaradi česar se je tudi podvojilo število obiskovalcev iz ZDA v Sloveniji.”