Nekategorizirano

Črni januar: Tragične in junaške strani zgodovine

Leta tečejo in mnogi spomina vredni dogodki postajajo zgodovina. Krvava tragedija, ki je 20. januarja 1990 doletela prebivalce Azerbajdžana, bo v spominu ostala za vedno. Čeprav je vračanje v tiste dni boleče, Azerbajdžanci vsako leto obeležijo spomin na nedolžne žrtve te tragedije in se poklonijo vsem tistim, ki so umrli v boju za pravico do svoje nacionalne neodvisnosti.  

Grozovit zločin, ki je bil zagrešen pred osemindvajsetimi leti, je bil uperjen zoper azerbajdžansko ljudstvo, humanistične vrednote in človečnost nasploh.

Na straneh zgodovine vsakega naroda najdemo tako tragične kot junaške zgodbe, le v redkih primeri pa te sovpadajo. 20. januarja je bila spisana odločilna stran v zgodovini Azerbajdžana. Prebivalstvo je tega dne bilo na preizkušnji, ki jo je častno prestalo.

Krvavi dogodki, polni izjemno krutih podob, so pustili neizbrisljiv pečat v spominu preživelih prič. Čeprav je od tega tragičnega dogodka minilo že 28 let, se ta dan žrtvam še vedno odvija pred očmi kot film: nemir v Bakuju, v temi lesketajoče se krogle, tanki in brnenje oklepnih vozil, po ulicah raztresena trupla, bolnišnični oddelki, polni ranjencev.

Vse se je začelo s protestom prebivalcev Bakuja zoper Mihaila Gorbačova, glavnega tajnika komunistične partije Sovjetske zveze, zaradi česar so armenski nacionalisti zahtevali priključitev avtonomne azerbajdžanske regije Gorski Karabah k Armeniji. A odgovor na proteste je bil povsem neprimeren – sovjetske enote so v Bakuju začele počenjati nepredstavljiva grozodejstva.

Streljali so na vsako premikajočo se tarčo, temačne uličice in okna hiš, tanki pa so povozili avto s potniki.

Naboje so izstreljevali v protestnike, mnoge od njih podrli s tanki in jih več sto aretirali ter odpeljali v zapor, kjer so jih mučili. Invazija se je začela opolnoči in bila izvedena z neverjetno brutalnostjo. Tarče so bili tudi otroci, ženske in starejši.

Azerbajdžanci, odločeni zaščititi enotnost svojega ozemlja, se niso umaknili – neomajno in požrtvovalno so se borili za nacionalno svobodo.

Zločin, ki ga je v teh dveh dneh v Bakuju zagrešila sovjetska vojska, je bil resnično zahrbtno in krvavo dejanje zoper Azerbajdžance, ki so ščitili svoje ustavne pravice.

Ta tragičen dogodek pa ljudem ni zlomil duha, temveč je označeval prelomnico v zgodovini azerbajdžanske neodvisnosti od Sovjetske zveze in razkril narodovo gorečo odločenost, da izgradi lastno suvereno državo.

Poročilo organizacije Human Rights Watch z naslovom »Črni januar v Azerbajdžanu« navaja: »Nasilje, ki ga je v noči iz 19. na 20. januar uporabila sovjetska vojska, je v resnici pomenilo izvajanje kolektivnega kaznovanja. Kazen, ki so jo Bakuju zadali sovjetski vojaki, je bila hkrati namenjena kot opozorilo nacionalistom, ne le azerbajdžanskim, ampak tudi tistim iz drugih republik Sovjetske zveze.«

  1. januar je v Azerbajdžanu dan žalovanja, s katerem obeležujejo spomin na vse mučenike, ki so žrtvovali svoja življenja za svetlo prihodnost naroda. Ti še naprej živijo v srcih Azerbajdžancev …

Mogoče vam bo všeč