Nekategorizirano

Božič je, pa ne za vse: Žalostna izpoved slovenske upokojenke

“V teh dneh grem veliko v tavelike trgovske centre. Sedim tam in gledam smreko. Toplo je, pa lahko imam tatanjšo jakno. Ni tako “znucana”. Samo me vedno potem varnostniki ven naženejo. Mislijo, da sem klošarka. Ampak jaz samo sedim tam, v avli… res je toplo. Včasih grem v toaleto, da se zamenjajo. Lani sem tako našla 2 evra. Sem si lahko kupila toast pa par rezin ene šunkarce. Sem imela pravo božično večerjo. Samo potica … ta pa je draga. Tudi sestavine … pa bi jo sama spekla. Ampak moram položnice plačat …”, je žalostno izpoved na rob odrinjene upokojenke s sramotno nizko pokojnino objavilo društvo Humanitarček.

Kmalu bo sveti večer. Dobrote, božični drevešček in jaslice so nekaj običajnega. A ne za vse, predvsem ne za upokojence, ki jih vlada Marjana Šarca vse bolj odriva na rob družbe. Kot denimo 81-letna gospa, katere zgodbo je na družbenem omrežju Facebook objavilo društvo Humanitarček.

Njeno zgodbo objavljamo nelektorirano in v celoti:

“Kmalu bo sveti večer.

Rada sem imela ta praznik, zdaj ga imam manj …

Ko Mirkeca ni več. Včasih sva naredila smrekico. Jedla pečenko, pa domač kruh. Spila kak kozarček, pa kakšno sladkarijo. Ob polnoči sva sla k polnočkam … se podružit. Pa malo med ljudi. Nazaj sva šla za roko. Nisva si velikih daril dajala. Jaz sem kaj zaštrikala. Mirkec pa je kaj “naškompal”. Mi je že kaj lepega dal.

Zdaj sem že deset let sama. Bolezen ga je vzela. Z dvema penzijama je bilo boljše … zdaj gre vse za položnice. V teh dneh rada gledam čez okno, lučke. Malo manj “štroma” gre, ko je vse razsvetljeno. Pa lepo je. Samo pokanja … to pa ne razumem. Zakaj si ljudje tako želijo v vojski bit? Mene vedno strese. Za božični večer pa si bom kupila par rezin salame, je v časopisu akcija. Kruh pa imam še prišparan. K polnočkam ne bom šla … nimam dovolj lepe bunde, pa čevlji so že “zgonjeni”. Bom šla hitro spat, se bom debelo pokrila, če bo mrzlo.

V teh dneh grem veliko v tavelike trgovske centre. Sedim tam in gledam smreko. Toplo je, pa lahko imam tatanjšo jakno. Ni tako “znucana”. Samo me vedno potem varnostniki ven naženejo. Mislijo, da sem klošarka. Ampak jaz samo sedim tam, v avli … res je toplo. Včasih grem v toaleto, da se zamenjajo. Lani sem tako našla 2 evra. Sem si lahko kupila toast pa par rezin ene šunkarce. Sem imela pravo božično večerjo. Samo potica … ta pa je draga. Tudi sestavine … pa bi jo sama spekla. Ampak moram položnice plačat …

Nikoli več ne bom imela svoje smrekice … pa lučk. Ampak saj sem prestara pri 81-tih.”

 
Na Facebook strani Humanitarčka so zapisali: “Ni želela družbe za božični večer (morda si premisli), ima pa novo bundo, krilo in čevlje … da bo ‘za med ljudi’. Vse ostalo pa sledi po praznikih. Pssst – pa tudi Božiček prihaja.

Koliko je še takšnih tragičnih zgodb, ki se dogajajo med štirimi stenami. Sramota za tako imenovano socialno državo, o kateri so jih pona usta v vladi Marjana Šarca. A se njega in njegovi ob polnih mizah dobrot in daril pod božičnimi smrekami, vsaj dotaknejo tragične zgodbe. Pod pragom revščine živi več kot 300 tisoč Slovenk in Slovencev! Tega, kar bi morala storiti država, ne morejo olajšati vse karitativne in humanitarne organizacije!

Vir: demokracija.si

Mogoče vam bo všeč