Bojan Dobovšek: nisem nov in ne rezervni obraz Milana Kučana

Civilna pobuda znotraj zavoda Dobra država je z ustanovnim kongresom, ki je bil v soboto, 18. novembra na Vrhniki,  prerasla v politično stranko, njen predsednik pa je postal nepovezani poslanec v DZ Bojan Dobovšek. Kot so pojasnili v programskih smernicah nove stranke, bo njihov  ključni cilj  upravljanje države v javnem interesu, temelj za to pa bo protikorupcijsko delovanje na vseh ravneh.

»Stranka je ustanovljena, zdaj gradimo njeno strukturo na lokalni in regionalni ravni,« nam je minuli teden dejal sveži predsednik Dobre države Bojan Dobovšek. »Poleg tega se kadrovsko popolnjujejo tudi strokovne skupine, ki bodo delovale na posameznih vsebinskih sklopih našega programa: zdravstvo, zunanje zadeve, javne finance, gospodarstvo….tudi problematike iz lokalnih okolij, s katerimi nas bodo seznanjali predstavniki lokalnih odborov. Na osnovi tega bomo videli, kaj se še da storiti  do volitev postoriti v parlamentu in da skozi medije izpostavimo vsebino našega delovanja.«

Nekaj obrazov, ki bodo tvorili strankino ogrodje, se je predstavilo že na ustanovnem kongresu, sami pa ste napovedali še nekaj obrazov, ki jih boste v kratkem predstavili.

»Na kongresu je bilo kar nekaj obrazov, ki so že sedaj močni na lokalni ravni, kadrovsko močna je tudi ekipa, ki se bo ukvarjala z zdravstvom. V njej so tako zdravniki, ekonomisti, kakor organizatorji dela, kar je pogoj, če hočemo urediti razmere v slovenskem zdravstvu.  Nekaj ljudi še vedno deluje v okviru zavoda Dobra država, ki je civilno združenje in v njej lahko deluje vsakdo, ki noče v klasično politiko. Zato bo zavod deloval še naprej, tudi zaradi ljudi, ki imajo dobre ideje, želijo si sprememb, vendar se za enkrat še nočejo izpostaviti na politično strankarskem parketu.

V novinarskih komentarjih po ustanovitvi Dobre države vam po eni strani priznavajo načelnost, po drugi strani pa, da se pri opozarjajo na deviacije v slovenski družbi z imeni odgovornih ne operirate?

»Gre seveda za stare strukture, ki še vedno obvladujejo Slovenijo, tranzicija pa ni bila opravljena do konca. Pričakuje se, da se bo prav z našo stranko pričel proces prenove in resnično dokončanje tranzicije. Problem teh starih struktur je, da obvladujejo medije, da obvladujejo položaje v številnih sferah slovenske družbe. Ker sem za enkrat v parlamentarni opoziciji, ta imena name ne pritiskajo. Ko pa bom del izvršilne oblasti,  bodo ta imena pričela s pritiski name.  Verjemite mi, da bom v hipu sklical tiskovno konferenco in  jih razkril. Če bi se to dogajalo do parlamentarnih volitev, bi jih prav tako razkril v trenutku. Sicer pa, ta imena naj razkrivajo preiskovalni novinarji. Sam sem v svoji knjigi razkril, katere so te neformalne mreže, ki obvladujejo Slovenijo, stanovske, podjetniške, zdravniške, gradbeniške in  nekaterih političnih.«

Na kongresu ste dejali, da je Dobra država stranka brez ideološkega predznaka. Pa vendar, nekam se morate umestiti v pahljačo slovenskih političnih strank.

»Glejte, na Univerzi v Würzburgu sem študiral o novih gibanjih v Evropi in delovanju pravne države, njeno onemogočanje skozi korupcijo, elitne dogovore, strahu in prisile. Uvidel sem, da ljudje počasi izgubljajo zaupanje v klasične politične stranke, ki so v svojem delovanju pokazale, kako so koruptivno ranljive, zato hočejo nekaj novega. In v Sloveniji je glavna cokla razvija delitev na leve in desne. Na volitvah se vsi ukvarjajo z vprašanjem ali sodimo levo ali desno, nihče pa se ne poglobi v program, ki ga ponujamo. Žal slovenskega volivca ne zanimajo problemi, s katerimi se sooča država in rešitve, ki jih skozi program ponujajo politične stranke, ampak »voliti proti nekomu,« z iskanjem praznih tem delitve slovenskega naroda. To je po moje narobe in to se presega s temi novimi gibanji, zato tudi takšen uspeh novih strank v Evropi. Na ta dejstvo stavimo tudi mi v Dobri državi.«

Slovenski volivec že nekaj časa preboleva sindrom »novih obrazov«. Kdor koli se pojavi s všečnim nastopom, se takoj odloči zanj. Sodi Dobra država v to kategorijo novih in všečnih obrazov? Je Bojan Dobovšek rezervni novi obraz Milana Kučana, o čeme so po ustanovnem kongresu Dobre države pisali nekateri mediji?

»Kje pa! Nisem ne nov in ne rezervni nov obraz! Kot strokovnjak sem leta nastopal v medijih in opozarjal na napake. Sprevidel sem, da je moč vse to popraviti in spremeniti le v politiki, zato sem se podal v politiko. Še vedno sem na svoji poti, na drugo pot je odšla stranka Mira Cerarja in skrenila s tiste smeri, kar je bilo začrtano in zaradi česar sem se ji pridružil. Sem nekdo, za katerega lahko volivci že v naprej vedo, kaj bodo izvolili. Na tisto, kar namigujete, da naj bi me nekdo podpiral, odgovorim enostavno, da sem se boril proti tem starim strukturam, ki naj bi jih simboliziral Milan Kučan. Lustracija v Sloveniji ni bila opravljena, zato menim, da je klasična lustracija žal zamujena. Sam sem pristaš korupcijske in drugačne lustracije tistih, ki so bili vpleteni v korupcijo na najvišji ravni. Tiste bi morali odstraniti iz političnega življenja. Vse to se da opraviti brez sprejetja posebnega zakona,  ta proces bi se  moral zgoditi znotraj političnih strank. Ravno to je in bo naloga Dobre države, da se iz političnega življenja odstrani tiste, ki so bili doslej vpeti v korupcijska ravnanja in želijo iz starih struktur prodreti tudi v našo stranko.«

Namigovanja o rezervnem novem obrazu nekateri mediji utemeljujejo tudi s tem, da so v najožjem vodstvu Dobre države preizkušeni kadri nekdanje LDS, Peter Jamnikar na primer?

»Peter Jamnikar je eden redkih v Sloveniji, ki je sposoben pripraviti ustrezno podstat za ustanovitev politične stranke. Ustanovil je LDS, ustanovil je stranko Mira Cerarja. V vsaki politični stranki so ljudje, ki hitro po njeni ustanovitvi kritično ugotovijo, da se njihove poti razhajajo, zato se pač umaknejo iz stranke. Ta njihova  spoznanja so lahko pri ustanovitvi nove stranke neka dodana vrednost. Sicer pa, ločiti moramo klasično sprehajanje iz ene v drugo stranko, kot je primer nekaterih poslancev sedanjega sklica parlamenta, na kar jih napeljuje zgolj preživetveni nagon, ali pa tistih, ki se zavzemajo za neke spremembe, za katere v okviru stranke ni zanimanja,  zato izstopijo.«

Parlamentarne volitve 2018 so daleč, pa vendar zelo blizu, kar je moč opaziti pri aktivnostih političnih strank, zlasti tistih, ki trenutno vladajo Sloveniji. Kje vidite Dobro državo po volitvah in v kakšni vladi se vidite, če vstopite v Državni zbor?

»Če želimo, da se spremembe zgodijo, rabimo čim več glasov, da prestopimo parlamentarni prag. Ko bo jasno, kdo je še v Državnem zboru, so le programska izhodišča tista, ki nas bodo vodila pri dialogu o morebitnem vstopu v koalicijo. Poudarjam, programska in ne ideološka izhodišča. Rdeča nit pogajanj bodo le projekti, ki smo jih sposobni izpeljati zato,  da Slovenija pride v prvo evropsko ligo. Za sprejete projekte pa bo treba sprejeti tudi odgovornost za njihovo izvedbo, s čimer se sedanja koalicija Mira Cerarja ne more pohvaliti. V koalicijsko pogodbo so zapisali številne korenite reforme, izplen pa je res piškav. Naš kredo pri dialogu o morebitnem koalicijskem sodelovanju sta program in projekti, saj gre za zavezo do državljanov. Zato sem prepričan, da bo Dobra država prestopila parlamentarni prag na junijskih volitvah 2018.«

Boris Cipot