Bogovič v žitnici Slovenije pričel ciklus razprav: Vizijo razvoja kmetijstva moramo v Sloveniji sprejeti v širokem dialogu!

Murska Sobota, 28. februar 2019 – Na omizju »Skupna kmetijska politika EU 2021-2027: Izzivi v kmetijstvu v Sloveniji – kakšno naj bo slovensko kmetijstvo leta 2030 – Kmetijska zemljiška politika in kakšen tip kmetijstva naj podpiramo v Sloveniji?”, ki je dopoldne v organizaciji evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) potekala na Biotehniški šoli Rakičan, so govorci v živahni razpravi skozi soočanje različnih stališč ob aktivnem sodelovanju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, ki ga je zastopal državni sekretar dr. Jože Podgoršek, pozdravili tovrsten dialog, hkrati pa se strinjali, da so nujne spremembe na področju slovenske kmetijske politike ter nanizali veliko izzivov z različnih področij, s katerimi se po eni strani soočajo tako pridelovalci, kmetijstvo kot celota, kot slovenski potrošniki.

Današnje omizje v slovenski žitnici, v Pomurju, je prvo iz sklopa sedmih regijskih okroglih miz na temo prihodnje Skupne kmetijske politike EU (SKP) za sedemletni proračun EU za obdobje med letom 2021 in letom 2027 in pomeni uvod v široko javno razpravo. Ta je izrazito pomembna za Slovenijo, ki je pred izzivom priprave slovenske vizije razvoja kmetijstva. Predlagana nova arhitektura SKP kot osnovo za izvedbo ukrepov SKP uveljavlja Strateški načrt SKP, ki ga bo morala pripraviti vsaka država članica EU, ga poslati Evropski komisiji v potrditev, nato pa bo lahko začela izvajati ukrepe SKP. Slovenija torej nujno in pravočasno potrebuje dokument, v katerem bomo zapisali vizijo slovenskega kmetijstva in razvoja podeželja za naslednje desetletje. Ker v Sloveniji med različnimi kmetijskimi deležniki obstajajo zelo različni pogledi, v katero smer naj bi razvijali slovensko kmetijstvo, nekateri med njimi so si celo diametralno nasprotni, je široka javna razprava nujna.  Skozi njo bi deležniki oblikovali izhodišča za slovenski Strateški načrt SKP, ki bodo v pomoč Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri pripravi resolucije o razvoju kmetijstva, prehrane in podeželja, ki ga pripravlja ministrstvo in bo osnova za sprejem Strateškega načrta SKP.

Današnje omizje v slovenski žitnici, v Pomurju, je prvo iz sklopa sedmih regijskih okroglih miz na temo prihodnje Skupne kmetijske politike EU (SKP) za sedemletni proračun EU za obdobje med letom 2021 in letom 2027 in pomeni uvod v široko javno razpravo.

»Vizijo razvoja kmetijstva moramo v Sloveniji sprejeti v širokem dialogu,« je evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) izpostavil pomembnost takšnega pristopa, kot je soočenje stališč različnih kmetijskih deležnikov neposredno, kot tudi politike na državni in evropski ravni. »Družinska kmetija bo zagotovo še vedno temelj tako slovenskega kot evropskega kmetijstva«, je še poudaril Bogovič ter opozoril, da mora pri procesu zaokroževanja kmetij Sklad kmetijskih zemljišč stopiti iz varnega zavetja najemodajalca zemljišč v proaktivnega ustvarjalca kmetijsko-zemljiške politike. Poudaril je tudi, da so znanje, inovacije in prenos znanja ključni za prihodnost kmetijstva kot tudi sodelovanje različnih sektorjev, na to poskuša odgovarjati koncept pametnih vasi, katerih pobudnik v Evropskem parlamentu je Bogovič.

»Vesel sem razprav v tem krogu, ko si upamo na glas povedati tisto, kar potiho vsi ugotavljamo. Treba je iskati načine bolj zvestega in zavezujočega povezovanja, tako vertikalno kot horizontalno,« pa je po zelo odkriti razpravi dejal državni sekretar MKGP dr. Jože Podgoršek ter zbrane tudi vprašal, »zakaj se v Sloveniji bojimo Organizacije proizvajalcev (OP)? Ker če si član zadruge, prodaš tja ali pa kam drugam, pri OP pa ravno te svobode ni več, si zavezan prodati njim, in čeprav izkušnje iz Evrope kažejo, da so najbolj uspešne kmetijske države prav tiste, ki imajo vzpostavljene OP-je.« V zvezi z zemljiško politiko, ki je po Podgorškovih besedah ena ključnih, ki se je bodo lotili na MKGP, je zaprosil deležnike za predloge in pomoč, in ne glede na to, da so različni predlogi, da bodo našli neko pravo pot za izboljšanje tega področja.

Na omizju sta poleg uvodničarja in povezovalca razprave Franca Bogoviča ter uvodničarja in ključnega govorca MKGP z vladne ravni dr. Jožeta Podgorška, kot panelisti sodelovali: Franc Režonja (direktor, KGZS Murska Sobota), Anton Medved (predsednik, Sindikat kmetov Slovenije), Branko Virant (Panvita, d. d.), Aleš Okorn (direktor, Paradajz), Janko Kodila (direktor, Kodila, d. o. o.) dr. Robert Janža (namestnik ravnateljice, Biotehniška šola Rakičan), Izidor Krivec (direktor, Celjske mesnine), Franc Küčan (podpredsednik, Sindikata kmetov Slovenije) in Štefan Cigut mlajši s pisnim prispevkom.

Tako panelisti, kot gostje iz publike, med katerimi so bili tako kmetje kot dijaki biotehniške smeri so izpostavili izjemni pomen družinskih kmetij v Sloveniji, pomanjkanje primernih kmetijskih zemljišč za odkup s strani kmetov, pri čemer je bila večkrat izpostavljena premajhna oz. neustrezna vloga Sklada kmetijskih zemljišč, nujnost spodbujanja mladih prevzemnikov kmetij, nujnost izobraževanja mladih na področju digitalnih tehnologij, potreba po aktivni zemljiški politiki in izvedbi komasacij kmetijskih zemljišč in namakanje le teh. Poudarjeno je bilo tudi, da izdelki z večjo dodano vrednostjo in uveljavljenimi blagovnimi znamkami (Paradajz, Kodila) omogočajo večje število delovnih mest tudi na manjših kmetijah in na manj kmetijskih zemljišč.

Foto: pisarna EU poslanca Franca Bogoviča