Nekategorizirano

23. avgustu ob rob! Temne poti Babjega Ložiča

Ob 23. avgustu, dnevu evropskega spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, se človek vpraša, koliko časa bo še potrebovala država Slovenija, ki prihodnje leto slavi 30. rojstni dan, da v nacionalnem hramu demokracije naposled sprejme resolucijo, ki obsoja vse totalitarizme, torej tudi komunizem. Vse je odvisno od politične zrelosti izbrancev ljudstva. Dva poskusa sta bila doslej in oba zaradi tistih, ki na veliko prisegajo na demokracijo, ostala pri poskusu.

Verjetno bosta najtrša oreha Socialna demokracija in pa Levica. Če bi Socialni demokrati, ki na veliko razglašajo tezo, da njihove korenine segajo v socialdemokracijo 19. in 20. stoletja podprejo sprejetje resolucij, glasovi Levice niso pomembni. Priseganje na izvirno socialno demokracijo današnji slovenski Socialni demokraciji le stežka opravičijo, ker so še vedno koreninsko globoko vpeti v Čebine, zato tudi zavračajo razprave o odgovornoti za povojne izvensodne poboje. Zato si e morejo sprati krvavih madežev za gnusna zločinska dejanja po celotni naši državi, ki so zahtevala vsaaj sto tisoč izvensodno pobitih le zato, ker se niso uklonili revolucionarnemu pravu in ker so bili zavedno Sovenci.

Na koliko od kakih 700 povojnih morišč so danes, 23. avgusta zagorele sveče? Prav gotovo na mnogih, prižgali so njih svojci, ki še danes zaman čakajo na izkop njihovih posmrtnih ostankov in civiliziran pokop.

Lotmerški »Momento more«

V Sloveniji se malo ve o Babjem Ložiču. Gre za gozdič med Ljutomerom in Cvenom. priljubljeno sprehajalno pot mnogim meščanom Ljutomera. Redki pa vedo, da je v Babjem Ložiču edino množično povojno morišče v pokrajini ob Muri. Nanj opozarja skromno obeležje v gozdu.

Napis je zapisan nekoliko napačno, saj bi pravilno moralo biti zapisano “Memento mori”, kar je latinski izrek in v slovenščini pomeni “zavedaj se smrti” ter v sebi nosi sporočilo – opozarjanje ljudi na njihovo umrljivost. Razen če so seveda s tem napisom želeli povedati kaj drugega.

Še dolga leta po drugi svetovni vojni, pravzaprav skoraj do začetka devetdesetih let, je nad povojnimi dogajanji v Babjem Ložiču v Ljutomeru, sicer priljubljenem cilju meščanskih sprehajalcev, visela nikjer zapisana ali ukazana prepoved gibanja v globino tega gozdička.

Kljub temu, da ni nihče stražil ali kakorkoli preprečeval sprehajanja globlje v gozdiček, so se domačini tega izogibali in so sprehode opravljali le v prostoru ob poti proti Cvenu. Potihoma se je šepetalo, da so tam po vojni ubijali nedolžne ljudi. In ker so bili ovaduhi žrtev ter tudi eksekutorji domači ljudje, se je zaradi strahu pred maščevanjem molčalo… a vendar vedelo.

Šele po osamosvojitvi so svojci pobitih na mestu streljanja postavili obeležitev – velik lesen križ, brez imen ali kakršnihkoli dodatnih napisov.


				Na kruto pobite v Babjem Ložiču spominja spominski križ			Na kruto pobite v Babjem Ložiču spominja spominski križ

11 civilistov pobitih, enemu je uspelo uiti
Pobiti civilisti niso imeli sojenja. Z žico zvezanimi rokami, so jih naložili na kmečki voz in odpeljali na kraj poboja, kjer so jih pobilivpripadniki OZNE in KNOJA.  Poboj je evidentiran, viri opredeljeni kot zanesljivi in navedeni v knjigi zgodovinarja Jožeta Dežmana: Poročilo Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč 2005-2008.

Priča, ki je vedela točno lokacijo je le-to tudi pokazala, navedla je tudi ovaduhe in tiste, ki so pri pobojih sodelovali (nekateri živijo še danes med nami).

Pobitih je bilo 11 civilistov, enemu je uspelo pobegniti iz morišča.

Vir je navedel sledeče žrtve:

1. Obilčnik (ali Zbilčnik) Mihael roj. 1901, doma v Borecih

2. Hujbar (Huber) Janez roj. 1915, doma v Ljutomeru (zadnji moški potomec premožne ljutomerske družine)

3. Vreg Rihard roj. 1905, doma v Ljutomeru

4. Švarc Marija roj. 1902, doma v Ljutomeru

5. Cimerman Franc roj. 1902, doma v Ljutomeru – ta bi naj pobegnil s prizorišča in preživel

6. Žuravel Mihael roj. 1893, doma na Moti

7. Rauter Franc roj. 1904, doma v Cezanjevcih

8. Rauter Alojz roj. 1892, doma v Cezanjevcih

9. Lah Marija roj. 1885, doma v Cezanjevcih

Njihov edini greh je bil, da so bii premožni in zavedni Slovenci. 

Grobišče je edino tako zabeleženo v Prlekiji, v gozdu pa nas blizu lokacije pomora obeležitev opominja na povojne grozote, ki so se tod dogajale.


							
							         

Boris Cipot

Vir: prlekija-on.net

Mogoče vam bo všeč