2. SBC Forum: Švica – zgled za Slovenijo
Postojna, 4. februar 2019 – Potrebujemo krepitev konkurenčnosti in davčno reformo, ki bo razbremenila delo, a bo uravnotežena. Zadržati moramo spodobne mlade Slovenke in Slovence ali jih privabiti nazaj v Slovenijo, privabiti talente iz tujine, doma pa omogočiti podjetjem kvotne zamenjave nemotiviranih delavcev z motiviranimi.« To je na 2. SBC Forumu: Švica – zgled za Slovenijo, ki je ponudil bogat program s predstavitvijo dobrih tujih zgledov podjetništvu naklonjenega okolja in razprave o reformah za razvojni preboj Slovenije, povedal Marjan Batagelj, predsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov. Predsednik vlade Marjan Šarec je napovedal, da bo vlada letos pripravila ukrepe, ki jih želijo podjetniki in bodo šli v pozitivno smer. Po besedah finančnega ministra Andreja Bertonclja bo ministrstvo prve davčne ukrepe predstavilo že v enem mesecu.
SBC – Klub slovenskih podjetnikov je na svojem največjem letnem dogodku, 2. SBC Forumu: Švica – zgled za Slovenijo, ki se ga je udeležilo več kot 300 vrhunskih gostov, med njimi predstavniki švicarskega podjetništva in države, slovenskih ministri, ključni za področje podjetništva, in nadpovprečno uspešni slovenski podjetniki, predstavil glavne predloge ukrepov, ki jih v tem trenutku nujno potrebuje Slovenija, da bi bistveno okrepila izvoz, produktivnost in dodano vrednost. Poleg razbremenitve plač in prožnejšega trga dela je med temi tudi boljše izobraževanje in zadržanje sposobnih mladih kadrov v državi.
Predsednik Vlade RS Marjan Šarec, ki je bil od treh glavnih govorcev na dogodku, je napovedal, da bo vlada v tem letu pripravila nabor ukrepov, ki jih podjetniki želijo že nekaj časa, in jih predstavila javnosti. Napovedal je, da bo vlada pripravila »nabor ukrepov, ki bo šel v pozitivno smer.« Kot težavo je izpostavil, da Slovenija »postaja izvoznik kadrov.«
Marjan Batagelj, predsednik SBC – Kluba slovenskih podjetnikov, je izpostavil, da se v Sloveniji nekatere stvari ne zgodijo dovolj hitro ali pa niso dovolj konkretne, medtem ko je podjetnike označil za realne, in to zaslugi tega, da poznajo dogajanje na trgih v Italiji, Nemčiji, v zvezi z brexitom in trgovinskimi vojnami. Po njegovih besedah je pomemben pogled naprej.
»Vizija je pomembna. Države ne moreš reševati, če nimaš nekega dolgoročnega pogleda. Ključno je, da socialni partnerji sprejmemo odločitev o spoštljivem dialogu. Podjetnike zanima politika kot celota in ne posamezne stranke. Lahko bi se poenotili glede tega, kaj bomo naredili. Podjetniki smo se za ceno jasnega pogleda pripravljeni tudi marsičemu odreči. Vemo, da se spremembe lahko izpelje v prvih dveh letih vlade, pozneje jih ne bo,« je bil jasen Batagelj.
SBC – Klub slovenskih podjetnikov med ukrepi, ki jih Slovenija potrebuje za dvig produktivnosti in konkurenčnosti na tujih izvoznih trgih, izpostavlja naslednje:
1. Občutna razbremenitev plač prek celovite davčne reforme, ki zajema več davčnih ukrepov hkrati in naenkrat ter s prehodnimi roki za posamezne spremembe, saj je to ključno za davčno stabilnost. Klub predlaga dodatno razbremenitev 13. in 14. plače, reformo dohodninske lestvice, ukinitev najvišjega dohodninskega razreda, postopno uvedbo razvojne kapice, razvojni proračun in zniževanje javnega dolga ter preglednost podatkov na plačilnih listah.
2. Ukrepi za prožnejši trg dela, ki vodi v hitro sprostitev delovnih mest, ki jih zasedajo nemotivirani delavci. Klub predlaga možnost za kvotne zamenjave zaposlenih, ki niso motivirani za delo, s tistimi, ki so motivirani in želijo delati.
3. Ukrepi za boljše izobraževanje in zadržanje sposobnih mladih kadrov v Sloveniji, kajti razvojni preboj v gospodarstvu lahko zagotovi le znanje, saj le tako lahko računamo na inovacije in visoko dodano vrednost.
4. Akcijski načrt za privabljanje kadrov iz tujine, ki bo poenostavil zaposlovanje tujih delavcev in tako podjetjem olajšal iskanje ustreznih kadrov.
5. Enakopravnost domačih s tujimi investitorji. Slovenija potrebuje ureditev, ki bo veljala za vse investitorje ter bo vzpostavila pravno in tudi finančno enakopravnost vseh investitorjev.
»Pravi čas za ukrepe je ravno zdaj, saj ima Slovenija visoko gospodarsko rast,« je poudaril Marjan Batagelj.
Bertoncelj napovedal prve davčne predloge, Počivalšek nujnost ukrepov za zadržanje najboljših
Pred razpravo o realizaciji programa Za prodorno Slovenijo v letih 2019/2020, ki jo je klub naslovil Ali bo leto 2019 odločilno ali ne? je moderator Goran Novković, izvršni direktor kluba, izpostavil, da je v primerjavi s časom pred krizo v državni blagajni za skoraj štiri milijarde evrov več denarja, javni sektor pa je v zadnjih treh, štirih letih rasel za več kot en odstotek letno. Omenil je Češko, ki je primerljiva Sloveniji, a nas je ujela po produktivnosti, medtem ko je bila pred leti razlika v korist Slovenije šest odstotnih točk. Slovenija ima kljub gospodarski rasti slabo razmerje med upokojenci in delovno aktivnimi, saj se Slovenci upokojujemo zelo hitro, pred 60. letom.
Minister za finance Andrej Bertoncelj je dejal, da bo morala Slovenija ukrepe izvajati postopno, saj tega ni mogoče doseči čez noč, država pa mora paziti tudi na makroekonomsko stabilnost in postopno razdolževanje. Država se zaveda pomena predvidljivega poslovnega okolja, ukrepe pa je treba sprejemati v socialnem dialogu, je dejal. »V največji mogoči meri bomo razbremenili delo, kolikor bomo lahko in razmere to dopuščajo,« je obljubil. Pomembno je, da to vlada stori v času, ko je še relativna gospodarska rast. Prve ukrepe bo vlada predstavila že v mesecu dni, del ukrepov pa prihodnje leto, je napovedal.
Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je podčrtal pomen konkurenčnosti gospodarstva, zajezitve odhajanja kadrov in delovne sile kot poglavitnega dejavnika gospodarske rasti. »Ključno je, da zadržimo mlade. V svetu imamo 450 tisoč Slovencev, izseljencev, migrantov, in ceneje je, če se potrudimo da mladi ostanejo tukaj. Potruditi se moramo za višje plače. Verjamem, da bomo v okviru davčne reforme uspeli narediti program da bodo plače rasle, sicer nam bodo mladi odšli. Na mejnem območju z Avstrijo se nam to že dogaja,« je dejal.
Brez davčnih razbremenitev ne moremo računati na nadpovprečne inovacije
Če želijo podjetja še naprej ustvarjati visoko dodano vrednost, je treba ohraniti pravično razporeditev tega, kar ustvarijo, je opozoril Janez Novak, direktor podjetja RLS. »Tiste, ki najbolje delajo, želimo tudi bolje nagraditi. Opažamo, da so visoke obdavčitve v višjih dohodninskih razredih nestimulativne. Zato potrebujemo pravično obdavčitev tistih, ki največ prispevamo.«
Izziv, kako ohranjati konkurenčnost podjetja na tujih trgih, je predstavil Simon Mesec iz podjetja Mebor, prejemnika naziva Zlata gazela 2018. Obremenitve plač so direktno povezane s konkurenčnostjo, ki ima dva vidika, tržnega in tehnološkega, je povedal in dodal, da le konkurenčnost lahko vodi v nadpovprečne inovacije. »Plače rastejo in podjetja moramo plače višati. Kar je dobro, bi bilo pa prav, da pri zvišanju neto prejemkov prispeva tudi država, da bomo sposobni ohraniti tudi cenovno konkurenčnost.«
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer je dejala, da želi ministrstvo razbremeniti trg dela na sistemski način, za vse dohodkovne skupine. »Smo za razbremenitev 13. in 14. plače in regresa. Vsi ukrepi morajo teči skozi socialni dialog, skupaj z vsemi socialnimi partnerji,« je dejala.
Samo z davki ne bomo rešili produktivnosti
Slovenija mora po besedah predsednika uprave NLB Blaža Brodnjaka izkoristiti svoje naravne konkurenčne prednosti, zavestno pa bi se morali tudi odločiti, da bomo k sebi vabili največje talente. Pri tem je pomembna ambicija, je izpostavil. Če je naš cilj postati oaza v Srednji Evropi, pa moramo razumeti širše okolje in kakšne talente potrebujemo. Višjo kakovost prinesejo lahko samo talenti. Država mora ponuditi pogoje, da smo lahko konkurenčni. Pri tem nimamo resne alternative,« je dejal Brodnjak in opozoril na to, da v Sloveniji nimamo kapitalskega trga. »Kapitalski trg je pomemben, da podjetniki, ko se boste odločili umakniti iz podjetij, teh ne boste prodali multinacionalkam.«
Marjan Batagelj je opozoril, da je ključno govoriti o dvigu produktivnosti, tega pa davki ne bodo rešili. »Dvig produktivnosti je povezan s fleksibilnim trgom delovne sile. Zdaj je pravi čas za takšne rešitve, ker imamo nizko brezposelnost. Takšen predlog je enkrat že bil v proceduri, a ni šel skozi,« je dejal. Pogovarjati bi se morali o kvotah, je spomnil na enega od predlogov SBC- Kluba slovenskih podjetnikov za dvig konkurenčnosti. Dodal je, da bi morala biti davčna reforma predvsem uravnotežena, »tega pa ne moreš doseči samo tako, da boš nekaj dvignil, drugo pa spustil. Največji problem je, da pri nas še vedno prihaja do prevelikega izogibanja plačilu davku. To plačujemo tisti, ki davke plačujemo. Zato imamo tudi pravico do ugovora. Davčna reforma si zasluži poglobljeno debato.«
Kako se je davčne reforme lotila Avstrija
Ddr. Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine na avstrijskem finančnem ministrstvu, je dejal, da se je sosednja država davčne reforme iz leta 2016 lotila po načelu »hočemo biti servisno orientirana država«. Z reformo je Avstrija razbremenila davčne zavezance, poenostavila davčni sistem in zmanjšala birokracijo. »Z reformo so se neto plače povišale, izpad pa je država nadomestila z davčnimi blagajnami in ukrepi za boj proti davčnim in socialnim utajam. Več denarja v denarnicah Avstrijcev se je v davke prelilo na drug način, z večjo potrošnjo,« je povedal Wakounig in dodal, da je davčna reforma lahko uspešna le, če ji sledi tudi reforma javne uprave, kar je Avstrija tudi storila.
Avstrija je z letošnjim letom uvedla dodatne davčne bonuse za otroke, od katerih bo imelo korist skoraj milijon družin. V prihodnjih letih bo država znižala višino socialnih prispevkov, od česar bodo imeli koristi trije milijoni davčnih zavezancev, dodatno bo davčno razbremenila mala podjetja, občutno bo znižala dohodninske stopnje: s 25 % na 20 %, s 35% na 30 % in z 42% na 40 %, znižala pa bo tudi davek od dohodka pravnih oseb – z zdajšnjih 25 % na 20 oziroma 19 %.
Pomena nizkih davkov se zaveda tudi Hrvaška, ki je ob začetku tega leta uvedla popolno davčno oprostitev nagrad za zaposlene do višine 675 evrov (5.000 kun). Podjetja do omenjene višine ne plačajo nobenih prispevkov. Neto znesek, ki gre na osebni račun zaposlenega, je enak strošku podjetja. Znesek se lahko izplačuje več delih, tudi po dvanajstinah skozi leto. To je druga tovrstna davčna razbremenitev na Hrvaškem, podjetja so namreč na enak način zaposlenim lahko izplačujejo tudi božičnico. Hrvaški delavci lahko tako iz teh dveh naslovov na leto brez obdavčitve prejmejo 1.000 evrov neto.
Švicarska formula za uspeh
Švica je primer gospodarsko uspešne države, ki razume pomen in vlogo podjetnosti in podjetništva. Uspešna je po zaslugi usmerjenosti v inovacije, raziskave in razvoj, dobrega izobraževalnega sistema, odlične podporne infrastrukture in prijaznega davčnega okolja, ki ustvarja pogoje za privabljanje najboljših kadrov, podjetjem pa omogoča, da ustvarjeni dobiček vlagajo v nadaljnji razvoj. Po zaslugi naštetega so izdelki in storitve »Made in Switzerland« sopomenka za visoko dodano vrednost, ki po vsem svetu dosega visoko ceno.
Švica: površina: 41.285 km2; prebivalci: 8,2 milijona; BDP v 2018: 610 milijard EUR; BDP na prebivalca: 75.000 EUR; Rast BDP v 2019 1,5 % (napoved); Inflacija v 2019 1,3 % (napoved), Brezposelnost v 2019: 2,4 % (napoved);
O Economiesuisse
Organizacija, ki zastopa približno 100.000 švicarskih podjetij s skupno dvema milijonoma zaposlenih iz različnih panog, zagovarja odprto tržno gospodarstvo in vzdržno gospodarsko rast. Prizadeva si za konkurenčno, mednarodno usmerjeno in odgovorno švicarsko poslovno skupnost. Economiesuisse deluje kot most med politiko, podjetji in družbo ter se zavzema za poslovno okolje, ki omogoča napredek in poslovno rast. Vzpostavlja odprt, konstruktiven in k rešitvam usmerjen dialog s pomembnimi odločevalci in splošno javnostjo.
Economiesuisse vodi uprava, ki ji predseduje Heinz Karrer.
O SBC – Klubu slovenskih podjetnikov
Poslanstvo SBC – Kluba slovenskih podjetnikov je združevanje uspešnih lastnikov slovenskih podjetij, ki so svoje poslovne rezultate dosegli pošteno, z lastno idejo ali kot nasledniki družinskih podjetij in z lastnim trudom. Člani združenja so politično neodvisni in imajo poravnane vse obveznosti do države. Člani SBC – Kluba slovenskih podjetnikov stremijo k poslovni odličnosti, visoki dodani vrednosti, inovativnosti, spodbujanju k podjetništvu in predstavljanju gospodarske vizije razvoja Slovenije. SBC – Klub slovenskih podjetnikov si prizadeva iskati izvozne poti za izdelke slovenskega porekla z visoko dodano vrednostjo in pomaga podpirati identiteto slovenskih izdelkov v tujini.
SBC – Klub slovenskih podjetnikov: 162 članov; 61 % rast prodaje v zadnjih petih letih; 41 % rast števila zaposlenih v zadnjih petih letih; 26 % višja dodana vrednost na zaposlenega od povprečja v slovenskem gospodarstvu; 97 % članov dosega standard bonitetne odličnosti, ki vključuje rejtinge A, AA, AAA in Zlati AAA (slovensko povprečje: 24 % podjetij); 43 % članov drugo leto zapored dosega standard Zlati AAA (v Sloveniji ta standard drugo leto dosega samo 1 % podjetij);