17.9.1939: Po nacistih še komunistična Rusija napadla Poljsko

Na današnji dan, bilo je 17. septembra 1939, so sovjetske enote prestopile poljsko-sovjetsko mejo in v skladu s sporazumom Ribbentrop – Molotov začele agresijo in okupacijo Poljske. Praktično niti en slovenski medij danes temu dogodku, ki je posledično pripeljal do druge svetovne morije, v kateri je umrlo na desetine milijonov ljudi,  ni namenil niti besedice. Raje so fokus pozornosti slovenske javnosti po Šiškovi vardi usmerili v kranjsko vahto. V teh dneh so na kar prenekateri proslavi prevladovale zastave s peterokrako zvezdo nekdanje komunistične Jugoslavije, tovarišice in tovariši pa so se z nostalgijo spominjali dogodkov in ljudi, ki da so zaslužni, da živimo v svobodni državi. Primer komenske proslave pa že sodi med ekstremizme v vulgarizaciji in nespoštovanju  slovenske države in naroda. Je že pozabljeno, kako so se slovenski komunisti bratili z nemškimi nacisti vse do pričetka operacije Barbarosa, ko je nacistična Nemčija napadla sovjetsko Rusijo, čeprav sta državi 23. avgusta 1939 v Moskvi podpisali desetletni sporazum, znan kot pakt Ribbentrop – Molotov.

Dve uri po polnoči 17. 9.1939 je sovjetski zunanji minister Molotov na pogovor povabil nemškega veleposlanika  Friedricha von der Schulenburga. Seznanil ga je, da bo tudi sovjetska armada napadla Poljsko, kar je Hitler od Stalina zahteval že od 1. septembra, ko je nemški Wermacht z dvema milijonoma vojakov pričel okupacijo Poljske. Stalin je raje počakal na razvoj dogodkov. Odločen odpor nekajkrat šibkejše poljske vojske nacističnim osvajalcem je Hitlerjev pritisk na Stalina le še stopnjeval. Po tem, ko je Molotov poljskemu ambasadorju predal diplomatsko noto, v kateri ugotavlja, da poljska država praktično več ne obstaja, zato so tudi sporazumi med Poljsko in ZSSR nični, sovjetska armada pa bo na poljsko ozemlje stopila zaradi varovanja življenj in premoženja sovjetskih državljanov, se je pričel napad.

V okupaciji Poljske je sodelovalo dobrih 450 tisoč sovjetskih vojakov in pripadnikov NKVD, s podporo letalstva in oklepnih enot. Sovjeti so od 17. septembra do 2. oktobra 1939 ujeli in internirali 250 tisoč poljskih vojakov in oficirjev. Po desetih dneh sta si s popisom pogodbe Ribbentron – Molotov nacistična Nemčija in komunistična Rusija razdelili poljsko ozemlje. Pod sovjetsko okupacijo se je znašlo 14 milijonov Poljakov in približno 200 tisoč kvadratnih kilometriv poljskega ozemlja.

Trn v peti Sovjetom je bilo skoraj 15 tisoč poljskih ujetnikov, med njimi večina oficirjev, uradnikov, posestnikov, aristokracije, duhovnikov, intelektualcev. Bili so preveč moteči za uspešno sovjetizacijo poljskega prebivalstva. Sovjetski diktator Stalin jim je namenil najbolj kruto usodo, smrt. V njegovem kabinetu je na predlog notranjega ministra Berije 5. marca 1940 padla odločitev o njihovi likvidaciji.  Dva dni pozneje je Berija podpisal Odlok št. 892 / b za njihovo množično deportacijo proti Katynu, kjer so med tem pripadniki sovjetske armade že izkopali jarke za množična grobišča. Tudi njih je čakala enaka usoda kot poljske ujetnike, pripadniki NKVD so jih likvidirali, ker je morala ta množična likvidacija ostati v popolni tajnosti.  Same likvidacije so se pričele 3. aprila 1940, likvidiranih naj bi bilo 15.131 Poljakov, v zaporih v Belorusiji in Ukrajini pa je našlo smrt še kakih 11 tisoč Poljakov. Odgovornost za ta množični zločin v Katynu so Sovjeti ves čas potiskali na naciste in šele ruska Duma je s posebno deklaracijo leta 2010 priznala sovjetsko odgovornost za storjeni zločin pri Katynu.

Boris Cipot