Živimo priložnosti in slovensko podeželje naredimo še bolj privlačno za ljudi

Šentjur pri Celju, 8. maj 2018 – Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je sprejel vabilo in predstavil projekt pametne vasi v okolju, ki je tradicionalno naravnano k razvoju podeželja, kar so predstavili tudi gostje tokratnega regionalnega omizja Pametne vasi v Šentjurju in Dobju – nove tehnologije in koncepti za ohranitev podeželja, ki je sinoči, 7. maja, potekalo v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur. Govorci včerajšnjega omizja mag. Branko Šket, direktor Šolskega centra Šentjur, Roman Moškotevc, direktor in lastnik podjetja AHAC, d. o. o., Šentjur, Marko Zevnik, direktor Zavoda Sopotniki za prostovoljne prevoze starostnikov na podeželju, Jurij Oset, kmet na ekološki kmetiji z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji – klavnico, Jure Zdolšek, bodoči prevzemnik kmetije, Turistična kmetija Zdolšek, župan Občine Šentjur mag. Marko Diaci, župan Občine Dobje Franc Leskovšek, županja Občine Kozje Milenca Krajnc in Mihaela Rožej, vodja svetniške skupine SLS Šentjur so predstavljali dobre prakse tako prek izobraževalnega sistema, predstavitve uspešnih gospodarskih praks in podpore lokalnih skupnosti za kakovostnejše življenje občanov. Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je profesionalno predstavil naslednje korake in priložnosti, ki jih prinaša gibanje za pametne vasi, za katere verjame, da se bodo ukoreninile tudi v krajih, kjer jih tradicija povezuje z Antonom Martinom Slomškom in drugimi velikani slovenske zgodovine, ki so oblikovali življenje na območju Šentjurja in Dobja.

Mihaela Rožej, vodja svetniške skupine SLS Šentjur je kot so-gostiteljica in moderatorka uvodoma povabila k besedi župana Občine Šentjur mag. Marka Diacia in župana Občine Dobje Franca Leskovška. Mag. Diaci je predstavil načrte, ki jim skupaj s svetniki sledijo za dobrobit občank in občanov: »Veseli me, da je za spremembo iz Bruslja prišla pametna rešitev, ne pa še en predpis. Kdor ne gre s časom, sčasoma gre. Tudi mi se trudimo, da svoje okolje obogatimo z izboljšanjem kakovosti za podjetništvo in kakovosti življenja. Zaenkrat pravim, da imamo vasi, ki so že pametne, saj v Sloveniji ljudje želijo živeti na podeželju«. Skupaj z županom Dobja Leskovškom sta se strinjala, kako pomembno je znati sodelovati, biti napreden, inovativen in znati predstaviti prednosti ter priložnosti, kakršne so tudi na področju pametnih vasi, ki jih tako odlično predstavlja evropski poslanec Bogovič kot pobudnik in nosilec evropskega projekta na temo pametnih vasi.

Uvodoma je evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) v podrobnejši predstavitvi projekta kot njegov pobudnik dejal: »Potrebujemo pametno državo! Ljudem moramo pustiti delati, država prevečkrat zgolj postavlja ovire ali pa meče polena pod noge. Moram priznati, da si prevečkrat preveč zakompliciramo življenje«. V nadaljevanju je vse navzoče pozval, da je treba prispevati k osveščenosti o pomenu sodelovanja. »Projekt pametne vasi bo del naslednje finančne perspektive EU. Vendar se zavedam, da Slovenija potrebuje tudi veliko osnovne  infrastrukture. Pogajanja o naslednji finančni perspektivi bodo potekala kmalu. Slovenija mora pri tem prevzeti aktivno vlogo, da potem ne bomo spet negodovali in valili krivdo na nekoga v Bruslju,« je dejal Bogovič.

Roman Moškotevc, direktor in lastnik podjetja AHAC, d. o. o., Šentjur je ponosno predstavil 24-letini razvoj podjetja Ahac, ki se ukvarja z grosistvom ter upravljanjem blagovnih znamk, in ki se je razvilo v enega največjih uvozniških in distribucijskih podjetij za pijače ter hrano. »V zadnjih letih smo zaradi nakupa blagovne znamke Droga in dela blagovne znamke Iskra močno okrepili svojo prisotnost v proizvodnji hrane,« je povedal Moškotevc in kot ponosen Šentjurčan predstavil pomen podjetja za ljudi: »Imamo več kot 100 zaposlenih v podjetju AHAC in več kot 600 zaposlenih v vsej naši poslovni skupini. Trudimo se, da zaposlujemo ljudi iz lokalnega okolja, mladim ponujajo možnost prakse in izobraževanja. Podpiramo lokalne športnike, lokalne klube in društva«. Moškotevc vidi svetlo prihodnost nadaljnjega razvoja podjetja Ahac tudi v projektu pametne vasi, saj bodo po njegovem trdnem prepričanju ravno takšna odgovorna podjetja, kot je njihovo, temelj pametnih vasi.

O pomenu izobraževanja, znanja in spretnosti, ki jih mladi osvojijo za svojo ustvarjalno pot in ustvarjanje družin v domačem okolju, je spregovoril mag. Branko Šket, direktor Šolskega centra Šentjur. »Šolski center Šentjur se je od ustanovitve – kot kmetijska šola leta 1909 – vedno razvijal, skupaj z zahtevami po razvoju podeželja, ki so vmes presegle zgolj potrebe po kmetovanju«. Povedal je, da imajo v izobraževalnem sistemu tudi program za upravljane krajine in naravovarstvo, hkrati pa se osredotočajo tudi na predelavo v živilski verigi. V upravljanju imajo 60 hektarov predelovalnih površin in 30 hektarov gozdov, kar omogoča dopolnilne dejavnosti, kot so: vrtnarstvo, sadjarstvo, vinarstvo in gozdarstvo. Mag. Šket je ponosen na priložnosti, ki jih kot izobraževalna ustanova lahko nudijo mladim. »To je vse, kar se potrebuje za izobraževanje mladih na področju prehranske verige,« je dejal Šket in poudaril, da ŠC Šentjur aktivno sodeluje v projektu Erasmus+, pohvalil pa se je tudi, da imajo traktor s satelitsko navigacijo ter škropilnico s satelitskim nadzorom škropljenja, saj se še kako močno zavedajo pomena novih tehnologij in digitalizacije. »Vse to lahko ponudimo mladim,« je poudaril mag. Šket.

»Starostniki postajajo ujetniki svojih domov«, je uvodoma v predstavitev ideje Zavoda Sopotniki za prostovoljne prevoze starostnikov na podeželju dejal direktor Marko Zevnik. »Naše društvo se je odločilo, da skozi prostovoljstvo omogoči prevoze in spremljanje starejših po njihovih opravkih in aktivnostih. S tem se izboljša kakovost življenja za starejše, prostovoljci pa pridobijo izkušnje,« je predstavljal inovativno ideje Zavoda Sopotnik, ki je še zlasti na podeželju ljudem prijazna in se zato tudi uspešno širi. Poudaril je vidik prostovoljstva v projektu, ker tržne priložnosti za prevoz starostnikov ne vidi. »Vse skupaj stoji na pametnem prostovoljskem sistemu, ki usmerja in pomaga prostovoljcem z usmerjanjem in navigacijo,« je še povedal Zevnik.

Jurij Oset, kmet na ekološki kmetiji z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji – klavnico, je v svoji predstavitvi povedal: »Že prvo leto, ko je bila možnost prevzema kmetija prek EU programa mladi prevzemnik, sem kmetijo prevzel.« Že takrat je Oset kmetovanje razširil na ekološko teletino. »Bili smo pravzaprav prvi, ki smo v Sloveniji začeli s prodajo »eko« mesa.« V predstavitvi je poudaril, da je danes na kmetiji Oset zaposlenih 4 do 5 ljudi. Osetovi v praksi dokazujejo, da je možno ustvarjati delovna mesta na kmetiji na njihov način. »Sem zagovornik optimizacije na kmetiji – na kmetiji imamo samo tiste stroje, ki jih res potrebujemo – tudi baliramo ne sami oziroma to storitev najemamo«.

Jure Zdolšek, bodoči prevzemnik Turistične kmetije Zdolšek, je poudarjal pomen dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Dejavnost domačije je poleg turizma usmerjena tudi v poljedelstvo in vinogradništvo. Kakovost turistične ponudbe dokazuje uvrstitev domačije v kategorijo štiri jabolka. Že danes pa na kmetiji uvajajo sisteme, ki so temeljni sistemi projekta pametnih vasi: »V našo ponudbo gostom vključujemo elemente tradicije, posebnega značaja in domačnosti, ki dajejo pečat naši domačiji, in jo uvrščajo v evropsko mrežo hiše s tradicijo v Sloveniji,« je povedal Zdolšek in dodal, da gostom znajo ponuditi kakovost bivanja v naravnem okolju.

»Veseli me, da so za tem projektom finančna sredstva. Prihajam iz območja, kjer je siva lisa brez širokopasovnega dostopa do interneta. Na srečo smo se nekatere občine povezale v konzorcij, kjer se bomo spoprijeli s tem izzivom. V naši občini vemo, da se digitalizacija prične z najmlajšimi, zato smo prvi v Sloveniji uvedli prvo odprto in inovativno šolo, ki razvija ustvarjalnost in daje znanje za življenje – otroci imajo že v prvem razredu tablice in delajo domače naloge prek oblaka,« je projekt pametnih vasi podprl župan Občine Dobje Franc Leskovšek.

Milenca Krajnc, županja občine Kozje, je v razpravi poudarila: »Verjamem, da bomo tudi v novi perspektivi ravno zaradi takšnih programov znali pridobivati sredstva. Brez evropskih sredstev bi podeželje ljudje že zdavnaj začeli zapuščati.«

Bogovič je zaključil regionalno omizje v Šentjurju in Dobju s prepričanjem, da imamo tudi na tem koncu Slovenije odlične prakse, ki potrjujejo, da bo projekt pametnih vasi dobro zaživel: »Kje vidim našo priložnost – ko je žena nizozemskega poslanskega kolega med gostovanjem v Sloveniji poskusila domač jogurt, mi je povedala, da je se je spomnila na okus iz mladosti,« je dejal Bogovič in zaključil: »Ravno to je stvar, ki jo lahko prodajamo in je drugje že izginila«.