Živeti delovno srečo – Kdo je boljši?

Kako je nedostopnost nekaterih največjih družabnih omrežij pred nekaj dnevi vplivala na vašo srečo? Verjetno bi vas večina rekla, da to ni imelo posebnega vpliva. Nekateri bi izrazili strah, ker imate velik del posla vezanega na ta omrežja. Nekaj bi vas pričelo govoriti o teorijah zarote. In nekateri med nami bi rekli, da so ta čas lahko izkoristili za druženje, da so se posvetili sebi, da so naredili nekaj, kar so si že dolgo želeli.

Družabna omrežja so koristna stvar in so način življenja, neizogiben del našega vsakdana; pa vendar imajo tudi druge plati, na katere tisti, ki raziskujemo srečo, pogosto naletimo. Družabna omrežja recimo spodbujajo primerjanje. In primerjanje nas ne dela najbolj srečne. Pa poglejmo, zakaj.

Naš um je naravnan tako, da ne razmišlja v smislu absolutne resnice, ampak predvsem relativno. To pomeni, da nenehno presojamo svet in življenje okoli nas, seveda pa najbolj sebe, glede na t.i. referenčne točke.  To so takšne popolnoma nepomembne točke, ki nas »silijo« k temu, da (se) nenehno presojamo – glede na to, kako kdo izgleda, kakšno hišo ima, koliko gub ima, kako dober starš je, koliko zasluži, kako je uspešen, kakšen avto ima, kako lepega partnerja ima, koliko bolj je priljubljen, …in naenkrat več ne vemo, kaj je res tisto, kar šteje v našem življenju. Pri tem seveda nimamo nobene znanstveno postavljene lestvice, ki bi mogoče takšno primerjavo lahko vsaj nekoliko opravičila. In običajno ne mešamo samo »jabolk in hrušk«, kot pravi star rek, ampak mešamo salamo in banane.

https://unsplash.com/photos/8Zt0xOOK4nI

In k temu so v zadnjih deset in plus letih veliko prispevala tudi družabna omrežja, saj prinašajo prav posebno vrsto referenčnih točk, ki jih zgodovina do sedaj ni poznala. Erin Vogel je npr. v 2014 s sodelavci raziskovala, v kakšni meri primerjanje na Facebooku vpliva na samopodobo. Kaj so ugotovili? Na kratko; da bolj ko uporabljamo Facebook, nižja je samopodoba.

Priznam, tudi mene je kdaj pa kdaj zaneslo. Primerjala sem se z ljudmi na osnovi nekaj besed in fotografij, ki so se prikazale v mojem življenju (na ekranu) že navsezgodaj zjutraj.

Potem sem se najprej odločila, da uredim svoje »zidove«; odstranila sem negativne vplive medijev in tistih ljudi, ki jih v življenju poganja drama. Ok, bilo je boljše, ampak tiste najbolj prijetne mehke nežne jutranje trenutke sem še vedno porabljala za to, da sem se primerjala z drugimi. In kako se je potem nadaljeval moj dan? Najprej sem se morala dvigniti iz te zmanjšane samopodobe tja, kjer sem v resnici, za kar sem pogosto potrebovala dodatno energijo in motivacijo in čas.

Čez čas sem sprejela še eno odločitev; če me vprašate, eno najboljših v zadnjem letu: družabni mediji dobijo mojo pozornost šele po 9. uri, pa še to tako čisto na kratko, da jih prelistam, kot bi prelistala časopis. Moje življenje je naenkrat postalo še bolj čudovito in še bolj srečno. In neizmerno sem hvaležna za ta preblisk.

Te referenčne točke, na osnovi katerih se vedno znova primerjamo, so taka hecna zanimiva stvar. V enem svojih »srečnih« spletnih tečajev sem poslušala o raziskavi, ki jo je 1995 izvedla Victoria Husted Medvec s sodelavci. Opazovali so dobitnike olimpijskih medalj in ugotovili, da je zmagovalec referenčna točka za srečo ostalih prejemnikov medalj. Prejemnik zlate medalje je precej srečen. Prejemnik srebrne medalje pa ni več tako srečen oziroma sploh ni srečen. Ker se mu je zlato izmuznilo mogoče samo za kakšno stotinko ali centimeter. In lahko bi bil najboljši! Kaj pa dobitnik bronaste medalje? Je zelo nesrečen? Prav nasprotno, mogoče je celo bolj srečen kot zmagovalec. Ponosen je, ker je bilo veliko možnosti, da se ne bi uvrstil med prejemnike. Vsak med njimi je imel svojo referenčno točko.

https://unsplash.com/photos/fbCtFV3FkfE

Sara J. Solnick in David Hemenway sta prav tako naredila zanimivo raziskavo na to temo in sicer med študenti na Harvardu. Postavili so jih pred namišljeno odločitev. »Izberite si službo. Prva možnost je, da boste na leto zaslužili 50.000 USD, vsi drugi v podjetju, na istem nivoju, pa bodo zaslužili samo 25.000 USD. Druga možnost je, da zaslužite 100.000 USD na leto, ostali pa bodo dobili 250.000 USD. Za katero se boste odločili?« Kaj menite, kaj so ugotovili raziskovalci? Mogoče bi na prvo žogo rekli, da bi si večina ljudi želela podvojiti svoje prihodke; v resnici pa se je več kot polovica sodelujočih odločila za prvo možnost – manjši prihodek, ki pa bo še vseeno višji kot prihodek, ki ga imajo drugi.

Na našo srečo vpliva primerjanje, tudi pri delu; ko se nam zdi, da nismo pravično plačani, smo nesrečni. Ko dobimo višjo plačo, nas navdušenje drži nekaj tednov, potem pa se navadimo in spet si želimo več. Sploh, če se primerjamo.

Do konca leta je manj kot 100 dni. Namenimo jih za to, da se krepimo, da poskrbimo za svojo srečo. Ozavestimo trenutke, ko se ujamemo v past in spremenimo način razmišljanja, ki je poln občutkov pomanjkanja ali negotovosti. Zavedajmo se referenčnih točk, ki jih vedno znova spustimo v svoje življenje. Pri tem nam lahko zelo pomaga hvaležnost – ko premaknemo svoj fokus na to, kaj vse imamo in da je naše življenje bogato. Vedno imamo izbiro. Tudi tisto, ali bomo izbrisali svoje profile v družabnih omrežjih ali pa jih bomo uporabljali z namenom, disciplinirano in načrtovano.

 

Avtorica prispevka: Petra Božič Blagajac, ambasadorka delovne sreče, Paleta znanj

*******************************************************************************

Petra Božič Blagajac in Maja Lončar sva svetovalki za soustvarjanje pozitivnih organizacijskih kultur in prvi mednarodno certificirani managerki delovne sreče v Sloveniji. Programe nadgradnje organizacijskih kultur in izobraževanja izvajava na osnovi najinih več kot 20-letnih izkušenj s področja komuniciranja, upravljanja rasti in razvoja ljudi ter organizacij. Sva članici globalne mreže za delovno srečo Woohoo Unlimited in ustanoviteljici slovenske Akademije za managerje delovne sreče. Sva tudi so-ustvarjalki in govorki na Global Online Happiness at Work Summit, gostujoči predavateljici na DOBA Fakulteti, Fakulteti za komercialne in poslovne vede, na Culture Management Academy v Beogradu in poljski ter mednarodni Akademiji za managerje delovne sreče. Prav tako sva avtorici številnih strokovnih člankov.

V Paleti znanj verjamemo, da lahko samo podjetja, ki so usmerjena na človeka, trajnostno uspevajo, se razvijajo in rastejo ter da so posledično bolj produktivna in uspešnejša. Naše poslanstvo je, da dvigujemo zavedanje o pomenu in koristih delovne sreče ter soustvarjamo srečne in pozitivne organizacijske kulture. To dosegamo s tem, da usmerjeno in strateško podpiramo zaposlovalce in zaposlene pri ustvarjanju srečnih in spodbudnih delovnih okolij; s povezovanjem raznolikega znanja s področij managementa, upravljanja človeškega kapitala, komuniciranja, mentoriranja in izobraževanja na delavnicah, predavanjih in v celostnih programih nadgradnje organizacijske kulture.

Več o nas lahko izveste na naši spletni strani, na Facebook strani, LinkedIn ter Instagram profilu.

Kontakt:

e-naslov: [email protected]