UMAR publikacija – Mednarodne naložbe Slovenije

Stanje mednarodnih naložb ali mednarodna investicijska pozicija Slovenije izkazuje stanje celotnih terjatev in obveznosti, ki jih ima domače gospodarstvo do tujine ob koncu vsakega leta, s strukturo, ki je enaka strukturi finančnega računa plačilne bilance. Položaj mednarodnih naložb je tudi pomemben barometer finančnega stanja in kreditne sposobnosti gospodarstva.

V analizi prikazujemo stanja mednarodnih naložb Slovenije v posameznih podobdobjih: (i) obdobje od ravnotežne zunanje pozicije leta 2002, liberalizacije kapitalskih tokov, vstopa Slovenije v EU, prevzema evra, do predkriznega leta 2008, (ii) prva leta finančne in gospodarske krize do vključno leta 2012 in (iii) obdobje 2013-2020, ki ga zaznamuje trajni presežek na tekočem računu plačilne bilance Slovenije. Posebej poudarjamo predvsem analizo v obdobju med obema krizama.

Stanje mednarodnih naložb Slovenije je po liberalizaciji kapitalskega in finančnega računa plačilne bilance in vstopu Slovenije v EU iz ravnotežja prešlo v primanjkljaj. V obdobju 2009-2012 je bilo stanje mednarodnih naložb relativno stabilno. Celotna neto zadolženost Slovenije se je začela zniževati po letu 2013. Podjetja so zaradi krepitve tujega povpraševanja in tudi izboljšanja stroškovne konkurenčnosti, precej povečala tržni delež na svetovnem trgu. Ob zmerni rasti domačega trošenja je bila rast uvoza počasnejša od rasti izvoza. Rast presežka tekočega računa plačilne bilance se je odražala tako v povečanju terjatev kot tudi znižanju obveznosti do tujine. Zaradi vpliva pandemije na mednarodne finančne tokove se je v letu 2020 mednarodna investicijska pozicija Slovenije še nekoliko izboljšala (na 15,2 % BDP). K temu je prispeval večji neto odliv sredstev BS in zasebnega sektorja, ki je presegal neto priliv finančnih sredstev državnega sektorja.

Spremembe stanja mednarodnih naložb Slovenije analiziramo z vidika integriranega sistema, ki ga predstavljajo račun dohodka, račun instrumentov in račun sektorjev. Račun dohodka kaže, da so bili glavni dejavnik izboljšanja neto finančne pozicije do tujine presežki tekočega računa plačilne bilance, ki so pretehtali negativne vrednostne spremembe. Večina vrednostnih sprememb je bila posledica nihanj cen državnih obveznic, ki so v lasti nerezidentov in finančnih derivativov. Država je zavarovala tveganje spremembe obrestnih mer in deviznega tečaja (za obveznice v USD) s sklenitvijo različnih izvedenih finančnih instrumentov. Tržna vrednost izvedenih finančnih instrumentov se je zaradi nihanja obrestnih mer in deviznih tečajev spreminjala, kar je posledično vplivalo na izkazane vrednostne spremembe.

V obdobju med gospodarsko in korona krizo se je stanje mednarodnih naložb Slovenije izboljšalo za 7,8 mrd EUR ali 24,2 o. t. BDP. Z vidika računa instrumentov se je stanje mednarodnih naložb Slovenije izboljšalo zaradi visokih neto odlivov na segmentu ostalih naložb. Pri terjatvah so se najbolj povečale gotovina in vloge bančnega sektorja na računih v tujini, pri obveznostih pa odplačila posojil in umik vlog nerezidentov iz domačih poslovnih bank. V računu sektorjev je neto odliv kapitala zasebnega sektorja in BS presegal neto priliv kapitala v sektor država. Najbolj se je povečal neto odliv domačih poslovnih bank, ostalih finančnih družb in gospodinjstev. Neto upniško pozicijo do tujine je izkazovala tudi BS, predvsem zaradi povečanja finančnih naložb v tuje vrednostne papirje in tudi zaradi povečanja terjatev v okviru Evrosistema.

Mednarodna investicijska pozicija Slovenije je od leta 2015 znotraj indikativnega praga zunanjega neravnovesja (-35 % BDP) in je v letu 2020 znašala -15,2 % BDP. Ta prag še vedno najbolj presegajo države evrskega območja, ki so imele največjo gospodarsko in dolžniško krizo (Španija, Portugalska, Ciper, Grčija in Irska). Ocenjujemo, da slovensko gospodarstvo po tem kazalniku nima makroekonomskega zunanjega neravnotežja. Zaradi pandemije pričakujemo povečanje zunanjega državnega dolga, vendar zunanja pozicija (presežek tekočega računa plačilne bilance) ostaja čvrsta. Tekoča gibanja kažejo, da se stanje mednarodnih naložb Slovenije še naprej izboljšuje. Celotna neto zadolženost Slovenije do tujine se je v primerjavi s koncem leta 2020 v prvem letošnjem četrtletju znižala za 3 mrd EUR, na 4,2 mrd EUR (-8,8 % BDP). K zapiranju zunanje vrzeli bo tudi letos največ prispeval sicer postopno nižji presežek tekočega računa, deloma pa tudi prilivi na kapitalskem računu plačilne bilance ter rast nominalnega BDP.

Celotna analiza