Željo Vogrin: EU sodišče za človekove pravice nam bo dalo prav

Željko Vogrin, predsednik Nove ljudske stranke in mariborski mestni svetnik, se bo za  poslanski mandat na listi Koalicije Kangler & Primc – Združena desnica  na letošnjih predčasnih parlamentarnih volitvah potegoval v Mariboru. Z ničkaj prijaznimi besedami pospremi moje vprašanje o tem, kaj meni o izbrisu list kandidatov Združene desnice v dveh volilnih enota, kranjski in novomeški, ker naj ne bi zadovoljevale zakonskim zahtevam po ženskih kvotah. Ne dvomi, da je pri tem imela prste vmes levičarska oblast, ker se je na tak način znebila resnega konkurenta za vstop med parlamentarne stranke.

So se zaradi tega obeti NLS in Koalicije Kangler & Primc za volilni izplen 3. junija zmanjšali?

“Dejstvo je, da je ta neljubi pripetljal, ko so nam listo zavrnile komisije  na volilnih enotah, negativne pa so bile odločbe Vrhovnega in Ustavnega sodišča, Združeno desnico močno ohromilo. Seveda nas to ni ustavilo. Nadaljevali bomo kampanjo in doseči čim boljši rezultat. V novomeški in kranjski volilni enoti, kjer smo bili izločeni, pa našim volivcem sporočamo, da naj glas namenijo SDS ali kateri drugi pomladni stranki. Po našem globokem prepričanju se nam je zgodila, kar sta potrdila tudi dr. Jurij Toplak, specialist ustavnega prava, pa tudi ustavni sodnik dr. Klemen Jaklič v ločenem mnenju. 

Pravico ste iskali na vseh možnih “inštancah” slovenske pravne države. In ko so vas zavrnili tudi na Ustavnem sodišču, se odpirajo vrata Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu. Kaj pričakujete?

To je povsem logična odločitev po tem, ko smo v domačem okolju izčrpali vse pravne možnosti. Verjamemo, da bomo v Strasbourgu dokazali naš prav oziroma, da nam je bila s temi odločitvami storjena krivica. Evropsko sodišče za človekove pravice je že razsojalo v podobnih primerih in ugodilo pritožbenikom. Enako verjamemo, da bo storilo tudi v našem primeru, ker nam je bila odvzeta pasivna volilna pravica, kar pomeni, da so nam bile kršene temeljne človekove pravice. 

Verjetno ne pričakujete, da bi evropsko sodišče odločilo, da mora Slovenija ponoviti volitve?

Kje pa, tega EU sodišče za človekove pravice ne bo storilo, sicer pa tega od njega niti ne pričakujemno. Upamo pa, da bo z njihovo pomočjo ta volilni vozel v prihodnje lažje rešljiv. Ob tem tudi pričakujemo, da bo z njihovo razsodbo Slovenija morala na nek način poravnati materialno in moralno škodo vsem tistim, ki jim je odvzela pasivno volilno pravico oziroma pravico biti izvoljen, kar bo tudi za našo Združeno desnico vsaj simbolični akt  poprave storjenih krivic. Kajti vsem kandidatom v dveh volilnih enotah je bila kršena pasivna volilna pravica. Četudi je prišlo do napake pri vlaganju list na sedežu volilnih komisij, tega kandidati niso krivi. Zato menim, da bi moralo vsaj Ustavno sodišče to njihovo v ustavi zapisano pravico tudi obvarovati.

Kakšni so obeti v preostalih šestih volilnih enotah? Pričakujete morda toliko višjo podporo, da vam bo uspelo, Združeni desnici torej, prestopiti parlamentarni prag?

Težko je napovedati nekaj takega. Sam sem sicer optimist in verjamem, da bi se to lahko tudi zgodilo. Navsezadnje, državljani in državljanke sedaj lahko vidijo, kako funkcionira slovensko pravosodje, ko pred očmi vseh s svojimi odločitvami krši Ustavo. Celo Ustavno sodišče se je v našem primeru ogrešilo ob “njihovo sveto pismo, Ustavo,” kar po svoje pričata ločeni mnenji dveh ustavnih sodnikov.

Kaj je tisto v predvolilnem programu NLS, kar naj bi volivce prepričalo, da vam 3. junija namenijo svoj glas?

Ena od temeljnih zavez NLS in Združene desnice je pravna, pravična, demokratična in socialno čuteča država. Država, kjer ne bo prvorazrednih in drugorazfrednih državljanov, ne v sodstvu, ne v zdravstvu, izobraževanju, zaposlovanju…kajti naš poudarek bo na težnjah po enotnem regionalnem razvoju, ko Ljubljana ne bo svet zase proti ostalim predelom Slovenije. Zato je uvedba pokrajin več kot nujna, z njimi državi odvzeti del pristojnosti in jih prenesti na nižjo raven. Del tega mora biti tudi debirokratizacija države, državni uradniki nam pravzaprav vodijo državo, ne ministri, državni sekretarji, ne predsednik vlade!

Gospod Vogrin! Slovenija do 3. junija in Slovenija po 3. juniju 2018?

Upam in verjamem, da bo volilna nedelkja, 3. junija prinesla zmago desnosredinskih političnih strank, da jim bo uspelo sestaviti dovolj čvrsto vlado, ki bo državo vodila za dobrobit vseh Slovenk in Slovencev in ne le v korist političnih elit, čemur smo sedaj priča.

Boris Cipot