Zaposlitvena politika: “Nadaljuje se rekorden priliv tuje delovne sile. Sindrom strukturne neusklajenosti trga dela je tu »doma«. Do kdaj?”

Zavod RS za zaposlovanje že od preteklega leta beleži velik porast vlog na področju zaposlovanja tujcev. Že v začetku meseca je poročal o  skoraj 54.000 vlogah, do konca leta naj bi jih našteli 63.000, kar bo pomenilo nov rekord. V prvih devetih mesecih letos je zavod izdal 35.711 delovnih dovoljenj in soglasij, kar na letni ravni predstavlja 8,4-odstotno rast.

Zavod velik naval tujih delavcev pripisuje velikemu strukturnemu neskladju na trgu dela. Zanimanje delodajalcev delovno silo je namreč veliko, ponudba pa ob rekordno nizki brezposelnosti v septembru majhna, je nedavno novinarjem povedal namestnik generalnega direktorja zavoda Marko Bošnjak.

 

Naval tuje delovne sile

Zavod je lani v celem letu zabeležil rekordnih 54.000 vlog, pred tem pa jih je največ naštel leta 2019, in sicer 50.000. Lani je nato skupaj izdal 46.264 delovnih dovoljenj in soglasij k enotnemu dovoljenju za prebivanje in delo v Sloveniji, leta 2019 pa denimo 43.447.

Kot je poudaril Bošnjak, glavni naval vlog v letošnjem letu še pričakujejo. Letos bodo po pričakovanjih pozitivno razrešili 55.000 vlog, je dodal.

Največ delovnih dovoljenj in soglasij tujcem je bilo letos doslej izdanih delodajalcem iz gradbeništva (38,6 odstotka vseh), sledili so delodajalci iz predelovalnih dejavnosti, prometa in skladiščenja, gostinstva in trgovine; vzdrževanja in popravil motornih vozil.

Pri tem je bil v ospredju poklic zidarja (7985 oz. 22,3 odstotka vseh), sledili pa so vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev, varilci, delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah in elektroinstalaterji.

Rast vlog in zaposlovanja tujcev na zavodu glede na demografijo in povpraševanje delodajalcev pričakujejo tudi v prihodnjih letih. Pri nas »naklonjenost« delovne sile do določenih  poklicev se ne »izboljšuje«. Šolstvo dela vse poskuse pa ne uspe, vsaj zaenkrat.

 

Skrajšan čas  za pridobitev delovnih dovoljenj

Zaradi nastalih razmer so morali na zavodu, tako Bošnjak, že lani ustrezno prilagoditi delo predvsem v smeri kadrovske reorganizacije ter optimizacije organizacije in procesov na področju zaposlovanja tujcev. To je že prispevalo k skrajšanju povprečnega časa reševanja vlog.

 

Ta je na zavodu v zakonskih okvirih in se skrajšuje. V povprečju gre za 14 dni pri soglasjih k enotnemu dovoljenju in 21 dni pri delovnih dovoljenjih, kar je manj, kot je zakonsko določeno.

 

“Pri tem je nujno treba upoštevati, da se vloge lahko rešujejo šele, ko so popolne in ko dokumentacija pride do zavoda iz upravnih enot ter da so postopki vezani tudi na potrditev kandidatov s strani tujega nosilca izvajanja sporazuma, kar včasih podaljša trajanje celotnega postopka zaposlovanja”, je podčrtal predstavnik zavoda.

Po podatkih državnega statističnega urada je bilo konec julija v Sloveniji 122.900 delovno aktivnih oseb (brez kmetov), med njimi pa 16.992 oseb iz držav EU (13,8 odstotka tujih delavcev) in 105.908 oseb iz t. i. tretjih držav (86,2 odstotka tujih delavcev). Ob upoštevanju vseh delovno aktivnih oseb v Sloveniji, torej tudi kmetov, tujci v Sloveniji predstavljajo več kot osmino delovno aktivnih (13,3 odstotka), in sicer državljani EU 1,8 odstotka, državljani tretjih držav pa 11,5 odstotka delovno aktivnih.

 

Strukturna neprilagojenost ostaja

 Porast delovno aktivnih tujcev v Sloveniji posebej izstopa v zadnjem desetletju. Julija 2012, ko je tudi Slovenijo pretresala finančna kriza, je bilo pri nas 55.136 tujih delavcev, kar je pomenilo 6,8 odstotka vseh delovno aktivnih. 6,2 odstotka jih je bilo iz tretjih držav, med katere se je takrat še uvrščala tudi Hrvaška.

 

Bistvene spremembe v strukturni prilagodljivosti slovenske delovne sile  kljub dolgotrajni očitni neprilagojenosti še vedno obstaja. Ali bo stalnica oziroma permanentno prisoten trend tudi v bodoče,  zaenkrat ostaja slovensko gospodarstvo brez  čarobne palice. Pa bi morda že bil čas za premik na bolje?!

 

Vane T. Costa

Vir: zrsz@vtc@sta

Foto: Shutterstock