Zakon o referendumu in ljudski iniciativi je neustaven

Vrhovno sodišče lahko v pritožbenem postopku, ki ga je sprožil pobudnik referenduma o drugem tiru Vili Kovačič, odloči v nekaj smeri. Ali pritožbo zavrne, če ne ugotovi nepravilnosti v referendumskem postopku. Ali če ugotovi takšne nepravilnosti, da niso ali ne bi mogle vplivati na izid glasovanja. Druga možnost: ugodi pritožbi, razveljavi glasovanje in odredi nov odhod na referendum, če ugotovi nepravilnosti v referendumskem postopku, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na izid glasovanja. Možnost številka tri: ugodi pritožbi, razveljavi glasovanje in samo odčita “pravi” izid referenduma, če ugotovi nepravilnosti v referendumskem postopku, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na izid glasovanja.

To je odločilo ustavno sodišče soglasno, dva sodnika sta napisala ločeni mnenji. Vprašano je bilo od vrhovnega sodišča, ki je v čakanju na odgovore svoje odločanje prekinilo. Zdaj ga mora torej pripeljati h koncu znotraj tega, do česar je prišlo ustavno sodišče. Za zdaj je vse tako, kot je bilo, referendum ni razveljavljen ali razpisan novi. O veljavnosti referenduma o tako imenovanem zakonu o drugem tiru ustavni sodniki sploh niso odločali. Tudi to je stvar postopka na vrhovnem sodišču.  

Je pa ustavno sodišče ugotovilo, da je zakon o referendumu in o ljudski iniciativi v neskladju z ustavo, ker referendumski spor pred vrhovnim sodiščem ni urejen jasno in pomensko določljivo. Vrhovno sodišče mora imeti med drugim izrecno pooblastilo, da referendum razveljavi, če je v postopku prišlo do nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na referendumski izid, pravijo ustavni sodniki.

Deloma je neustaven tudi zakon o volilni in referendumski kampanji, ker  prekomerno posega v pravico glasovanja na referendumu. To se nanaša na financiranje referendumske kampanje in to bo moral najpozneje v letu dni popraviti državni zbor.