Volitve po Evropi: Bolgare jutri čakajo dvojne volitve, v državni in v evropski parlament. Slovenijo za Evropski parlament+3. Ostala EU za EP tudi.
V Bolgariji danes vlada tišina pred jutrišnjimi šestimi parlamentarnimi volitvami v zadnjih treh letih. Bolgari bodo jutri volili tudi poslance v Evropskem parlamentu.
Na dvojnih volitvah je bilo prijavljenih 6.518 kandidatov, od tega 6.100 za nacionalni parlament in 418 kandidatov za 17 poslanskih sedežev, ki pripadajo Bolgariji v Evropskem parlamentu.
Na parlamentarnih volitvah bo sodelovalo 32 političnih formacij – 20 strank, en neodvisni kandidat in 11 koalicij, ki se bodo borile za 240 poslanskih sedežev v bolgarskem parlamentu.
Na volitvah za državni zbor ima volilno pravico 6.593.275 volivcev, za poslance v evropski parlament pa 6.138.050 volivcev.
V Sloveniji pa enajst list po devet kandidatk in kandidatov razen na eni kjer manjka eno ime zaradi smrti kandidatke. Tam imajo šeste parlamentarne v treh letih mi pa trije referendumi v paketu.
Zunaj države bo glasovanje potekalo v 60 državah, na 769 voliščih. Bolgari v tujini bodo lahko glasovali na 166 voliščih v Turčiji, 118 v Veliki Britaniji, 103 v Nemčiji, 64 v Španiji, 55 v ZDA, 28 v Grčiji, 27 v Italiji, 24 na Nizozemskem, 16 v Kanadi. , 15 v Franciji, šest v Severni Makedoniji, štiri v Srbiji.
Volišča v Bolgariji bodo jutri odprta od 7.00 do 20.00.
Največ možnosti za zmago na volitvah imata nekdanji premier Bojko Borisov in njegova stranka GERB. Po predvolilnih anketah bo GERB dobila približno 25 odstotkov glasov, kar je deset odstotkov več od koalicije “Nadaljujemo s spremembami/Demokratična Bolgarija” (PP/DB) Kirila Petkova in Hrista Ivanova.
Pri nas za Evropske volitve največ možnosti za prevlado ima SDS in še en ali morda dve stranki in iz desne sredine.
Blizu 15 odstotkom se nahajata nacionalistična stranka “Preporod” Kostadina Kostadinova in stranka Turkov v Bolgariji, Gibanje za pravice in svoboščine, ki jo vodi Deljan Peevski, nekdanji medijski magnat, ki je na “črni listi” ZDA in Velike Britanije za korupcijo. Približno devet odstotkov jih bo volilo Bolgarsko socialistično stranko (BSP), pred pragom za vstop v parlament pa je z blizu šest odstotkov Slavija Trifonova There Is Take People (ITN), nekoč, bolje povedano pred petimi leti skoraj 30 odstotkov in je takrat ta stranka in njen sta veljala za bolgarski pandan Šarcu in njegovi “osebni” stranki.
Zelo podobne rezultate se nakazujejo tudi za volitve v Evropski parlament. Hvala bogu pravijo, da je trend skoraj vsepovsod po Evropi podoben temu. Le dovolj jih mora biti vsepovsod po Evropi da lahko pride do občutne večine EPP in preostalih desnosredinskih in desnih
Volilna udeležba na predčasnih volitvah v državni zbor naj bi bila okoli 40-odstotna. V Sloveniji kaže podobno, morda kakšen odstotek manj.
Bojko Borisov je napovedal, da ne bo več kandidiral za premierja, je pa obljubil, da bo skušal sestaviti koalicijo, ki bi odpravila politično nestabilnost. V primeru neuspeha bi lahko nove volitve organizirali jeseni, kar je po mnenju analitikov zelo verjeten scenarij.
Pri nas je nestabilnost prisotno kljub izraziti parlamentarni večini, ki podpira vlado. Na jesen se rahljanju oblasti in vladanju se dviguje strmina preden pride do neprehodnega “zidu”. Čas med novembrom in marcem naslednjega leta pa skrajni čas za naslednje metanje puške v koruzo.
Kako je drugod po Evropi?
Največ državljanov, ki bodo lahko volili na volitvah v Evropski parlament, ima Nemčija, kjer je tudi največ tistih, ki lahko prvič volijo evropske poslance.
Po podatkih nacionalnih statističnih služb 27 držav članic EU, ki jih je danes objavil Eurostat, ima Nemčija 65,1 milijona državljanov z volilno pravico. Za njo sta Francija s 50,7 milijona in Italija s 47,3 milijona. Najmanj volivcev imajo Malta (0,4 milijona), Luksemburg (0,5 milijona) in Ciper (0,7 milijona).
Evropski parlament volijo vsakih pet let, od zadnjih volitev leta 2019 pa je volilno pravico pridobilo 5,1 milijona nemških državljanov, največ v EU. Prvič bo lahko volilo 4,5 milijona državljanov Francije in 2,8 milijona državljanov Italije. Najmanj novih volivcev imajo Malta (26.000), Ciper (59.000) in Estonija (70.000). Največji delež državljanov, ki se lahko prvič udeleži evropskih volitev, imajo v odstotkih Belgija (9,8 odstotka), Francija (devet odstotkov) in Ciper (8,7 odstotka).
Skupno okoli 360 milijonov državljanov EU bo lahko od 6. do 9. junija volilo 720 poslancev v novem sklicu Evropskega parlamenta.
Evropi in sebi, tu ali tam, želimo vrnitev, k pravim vrednotam, tradicionalnim, tukajšnjim. Opravičimo pričakovanje spodobnega dela Evropejcev.
Vane T. Costa