Vane K. Tegov Marjan Šarec, paž na dvoru Vlade, ki kraljevič ne bo postal, še manj kraljeval«
Šarčevo krjaveljsko kraljestvo, ki zmešano z dolgoletno kronično neizobraženostjo in nerazgledanostjo in ozkogledo provincialno neprenosljivo zabitostjo posebne vrste, se drugače ne more prikazati kot scanje proti vetru ko si najbolj poscan prav ti, ki ščiješ proti vetru. Fant ali politični »fánte«, ki nikoli ni blata s provincialnih čevljev spravil do konca, bo več blatnih in karakternih nedodelanih sledi pustil v politiki kot pa kar koli koristnega in uporabnega za prihodnje čase.
Kaj se pravzaprav dogaja?
Veliko očitnega, še bolj pa manj očitnega.
Očitno je da ta vlada ki se postavlja z svojo liberalnostjo in socialnostjo hkrati, da kljub konjukture, se pravi ugodnih gospodarskih razmer ter posledično temu zadovoljivo visoka stopnja gospodarske rasti, se še vedno »boksa« sama s sabo in svojimi koalicijskimi partnerji za pokrivanje raznovrstnih predvolilnih in povolilnih obljub, obenem pa izgublja občutek, ali pa ne, za tiste ki potrebujejo določene transferje in blagajne iz katere se vzdržuje njihov socialni in življenjski minimum. Manj očitno je da se ne morejo dogovoriti ker sami ne zmorejo toliko strokovnega znanja da izoblikujejo pretehtane in tehtne strokovne predloge, kljub zaposlovanju po strankokratskih merilih zaradi premalo strokovnega znanja.
Najbolj očitno pa je da se gre za reševanje lastne kože, oziroma obstoja te vlade in vseh v koaliciji in ob koaliciji, ki so si zastavili drugačen »teaming« in agendo za realizacijo obljubljenega, zaupanega jim ali nujno potrebnega vsem tistem ki si jim dolžni za njihovo inavguracijo in obstoj. Ko pa teče voda v grlo in nestrinjanja in navzkrižje »interesov« je v hudem navzkrižju potreb tistih ki rabijo več(strice, tete in ostali z ozadja in ospredja) pa postane kritično in vajenci oziroma nameščenci, ki delujejo pod blagovno znamko »Vlada« z svojo ravno »pravšno« večino, dokler je, panično iščejo »vir« .
Koalicija in partnerstvo z Levico se v teh dneh lomita na pomoči najbolj ranljivim. Prepirajo se o 16 milijonih evrov. Jemlje se najbolj občutljivi skupini, Takšno junaštvo je najlažje preizkusiti na tej kategoriji upravičenih do teh transferjev. Sami heroji, v resnici pa kukavice.
V naslednji fazi pa se zgodi kaj. Demagogija. Z glavnim demagogom , zapeljevalcem ljudstva vstran od svoje nesposobnosti , k nesposobnostjo drugih. Jasno da tukaj nastopi glavni igralec, ki odlično obvlada igro, na podlagi pridobljene kvalifikacije. Manipulira v slogu: “Delamo za državo, ne zato, da bomo napenjali mišice, kdo se bo ljudem bolj prikupil,” ali “Seveda pa je pred nami sprejemanje proračuna za leti 2020 in 2021, kjer pa nekateri v koaliciji že napenjajo elastiko. Mogoče bi bilo dobro kdaj prevzeti ministrski resor, ki bi ustrezal tem zahtevam in potem ne bi bilo razkoraka med interesi države in stranke, ki ji pripadajo.”
Odgovorov nima ima izgovorov. To je odraz vsega kaj zmore. Histerično obmetavanje svojih koalicijskih partnerjev z tem da jih zanimajo ozki politični interesi, da ne razumejo širše slike in da so ozkogledi, da rušijo do sedaj doseženo. Na drugi strani ga »izsiljujejo« tisti od katerih je pravzaprav odvisen oziroma njegova neznosnost lahkotnost vladanja in »krmiljenjem « barke z imenom Vlada, po do sedaj plitvih vodah političnega morja in brez preveč očitnih čereh. Sam Šarec sicer pravi da, »da poslance Levice spoštuje, a jim očita, da ne želijo prevzemati funkcij in odgovornosti. “Delovanje po načelu ‘jaz tebi lahko vse rečem, ti meni ne smeš, ker si minister, državni sekretar ali predsednik vlade, posledično pokvarjen in nezaupanja vreden’ je zgrešeno” . Levica pa njemu jemlje veter iz jader vedoč da je sama LMŠ na prenekaterem področju kjer potrebuje znanje in izkušenj z urejanjem zakonodajnih področij dejansko vsebinsko prazna.
V tekmi za »dober« vtis se pojavljajo mediatorji je pojavljajo »mirovniki« ala Dejan Židan, za slovenske razmere znan specialist za prašičerejo, sila nevešč pa v politiki kadar se pričakuje neka vrsta kreativnosti. Opozoril bi naj na politične posledice napenjanja mišic znotraj koalicije, ki lahko ogrozijo njihovo vlado: “Če v naslednjih dneh ne bomo vsi skupaj stopili korak nazaj in se umirjeno pogovorili za skupno mizo, po nepotrebnem ogrožamo to koalicijo in vlado, ki je za Slovenijo koristna.” Ogrožena bo vaša koalicija, vaši interesi, vaših stricev in tet, vaših političnih »riti«, ki so vajeni oblazinjenih »zicev« in ne potrebe Slovenije po takšni Vladi.
Marjan Šarec, je vse manj verodostojen, v kolikor je sploh kdaj bil, postaja škilast od beganja z očmi iz enega konca na drugi, ko ga vsi »cukajo« in vlečejo za rokav ter sprašujejo kako boste to rešili,kako boste to uredili, ali je res to ali ono, daje polno praznih in ne vsebinskih odgovorov, kot je sam pravzaprav brez vsebine, samo z prazno obliko, ki se mu še ta podre v kolikor nima nekoga zraven pa četudi pripadnika CVZ( centra za varstvo in zaščito ali drugače imenovani flaster varnostniki ), da odrine kakšno preveč zvedavo novinarko. Postaja kot kakšen nezadovoljen »pažek« na dvoru, kjer se imajo vsi dvorjani bolje kot on sam, čeprav kot nadobuden plemič bi moral biti prav on najbolj obetaven in opažen. Strici so že ugotovili da v resnici ne sme zasesti prestol in vzeti vladarsko žezlo v roke.
Resnica pa je dejansko takšna da imamo popolnoma nesposobnega premierja in tudi popolnoma nesposobne ministre, izjeme ni med njimi in en med tistimi blizu vlade.
Slovenija kot država in njene ljudi je res trpežna, da vse to prenaša in prenese, vendar pa obstaja rsnična bojazen , da ni tako bogata, da bi lahko trajali v nedogled ti poskusi in to plenjeno ter zapravljanje brez haska. Na zunaj so z svojim »znanjem« porabili ves moralni in politični kredit, pri domačem zaupanju pa se ljudem vse bolj svita, da s to vlado in »pametjo« ki jo premore, ne bo lepšega jutri ampak turoben vsakdan. Da bi lepše zaživeli in bolje živeli pa potrebujemo nekaj povsem drugega kot imamo ta hip.
Potrebujemo Vlado, prav tako resnično vladanje in ne grabež, varnost doma, varno življenje, socialno in fizično in ne bojazen in strah. Zato delajmo na spremembah, da se zgodi sprememba, čim prej!
Vane K. Tegov