Nekategorizirano

Vane K. Tegov: Marjan Šarec-mali Adolfino iz Šmarce

Kako je prišel na svet?

Zaradi nepoznavanja ali načrtno v tančico zavitih podatkov o rojstvu, naj  povemo naslednje:  Marjana rodijo 2. decembra 1977. Bioloških staršev ni poznal in se tudi nikoli ne potrudil, da bi o njih kaj izvedel. Od  tretjega leta naprej ga vzamejo rejniški družini v Moravčah,  posvoji ga starejši par, Franc in Marija Šarec iz Šmarce pri Kamniku. Franc je mizar, Marija računovodkinja. Imata tudi manjšo kmetijo. Od tod tudi Marjanova naklonjenost do mizarstva, pa tudi svetopisemska prispodoba pride zelo prav. Da je mizar po osnovnem poklicu, vemo in da je tako rekoč brezmadežno spočet, to tudi skorajda vemo, tudi zato, ker  vedenja o izvornih staršev ni. Simpatično vernikom, da je (kot da je res) korelacija z vero, »hostarjem,« je enako pri srcu pa tudi,  ker je po njihovi klasifikaciji samorastnik, brez koreninski primerek.

Marjan Šarec je tisti politik, ki nikoli ni nehal biti igralec

Razdvojen  med šolo, ki jo je pač moral obiskovati in otroškimi igrami na eno stran ter zavezanost veri, po krušnih starših zagotovo, se ni mogel skoncentrirati na nobeno konkretno smer. Najbližje veri je bil samo takrat, ko  je septembra 1992 nastopil uk mizarstva na srednji  lesarski šoli. Ministriranje v farni cerkvi je bila bolj domača naloga. Pa se je preusmeril drugam. Sta postala Jezus Kristus  in lesarstvo zanj prenaporna, morda zaradi »naravnega« daru ali zaradi praktičnih razlogov, šestih »popravcev,« na to nimamo odgovora.  Tako pač je, če te lastni PR mora »šruafat,«  da ti kakšna kosmata lesarska ne uide z jezika.

In postal je igralec. Usodno je bilo srečanje z  režiserjem Marjanom Bevkom. Ta ga je ob pomoči hčere Alide Bevk pripravil in prepričal, da je iz pravega testa za študij na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

Kljub nasvetom  in dvomom šolske psihologinje, se odloči in  prijavi na AGRFT. Da zadosti formalnim pogojem, mora opravljati izpit iz dodatnega maturitetnega predmeta. Ga naredi in že je na AGRFT.  Imitatorstvo  in ne igralstvo,  kot najbolj poenostavljena veja resnega igralstva, pa postane njegov dolgoletni kruh. Pa še tukaj mu je ves čas  prst v »rit« tiščal  Sašo Hribar, njegov stanovski kolega, kar se imitatorstva ali oponašanja  tiče. S tem je bilo igralstva samega kot resnega poklica konec. Je sploh kdaj zaigral na  »pravih« odrskih deskah ali le  na onih po skednjih ali na traktorskih prikolicah ob kakšnih kresih ali veselicah.

Imitatorsko pa ne. Mu ni zaštekalo. Sploh ne.  To lepo nadaljuje z podzavestnim oponašanjem Adolfa, njegovega vzornika iz partizanskih filmov  in ostalih dokumentarcev, ki jih je uspel pogledati pred vstopom v politiko.

Tisti«politik« ki  brez navigacije od zunaj niti hoditi ne more

Obkrožajo ga sami poznavalci zemljepisa in topografije, v manj vidnih vlogah ter lokalni strokovnjaki na področju mešanja megle. Tu prednjači več različnih političnih«   profilov »freelancerjev, » kot je Brane Golubovič, deklica in mož za vse, potem kakšna rezervna »putaine« v glasu in stasu Nine Maurovič ter do njihovega oziroma bolj njegovega LMŠ Goebelsa v liku in podobi Igorja Žavbija, kot navigatorja za stike z javnostmi ter izrisovalca  medijskih poti, po katerih mora Marjan hoditi in nič vstran stopiti. O ostalih vsebinskih  zadevah ne potrebuje poznavanje stvari,  ne rabi zato biti kapaciteta, saj ve, da  je dobro »daljinsko« voden iz  kombiniranega štaba politično kadrovskih delavnic  ter pralnic in obvodov  za  finančne  posle in dejanja  ki jih dobiva od prekaljenih lobističnih  »Mutibaričev«  s sedežem v Murglah. Da je bil kot rezervna marioneta pripravljen  s strani producentov,  meni osebno pove njegov odgovor na vprašanje, ki mu  ga je zastavil avtor besedila v času volilne kampanje za volitve v DZ RS.

»Sedaj, ko ste globoko v kampanji za poslanke in poslance v Državni zbor. Kakšen je vaš odnos do sodelovanja z potencialnimi partnerji v DZ morebitnimi partnerji v Vladi  za katero  kažete močan interes in voljo v kolikor do tega pride? In kako vidite sodelovanje z NSi, vedoč da je predsednik te stranke Matej Tonin  vaš someščan?
Odgovor: »Velik se pogovarjam z vsemi,  tut z Matejem. To je tkole, bom povedu, če bomo kot stranka dobil velik, jih ne bomo nucal, če pa ne bo dovolj jih bomo morbit pa nucal«  Ta način kot vidite je prisoten že dolgo, posebej če ni v bližini nekdo z navigacijsko tipko.«

Tisti »politik,« ki s svojega političnega Titanika meče svoje sopotnike

Da imajo ljudje njegovega kova in stasa pa tudi glasu  sindrom »malega« mentalno in fizično raščenega in razvitega človeka, je jasno kot je tudi to, da brez cele suite ne gre nikamor. Vlado je sestavljal tri mesece. Prehitel in izigral vse, kar se da in prišel do Vlade. Od tod naprej pa  nič! Tekma med koalicijskimi strankami in dodatki, ki so in niso. Ustvaril je »umetnino« imenovano 5+1. Ostalo je samo umetno, brez navednic. Po razdelitvah. kot je bilo naročeno. se je začelo. Nekateri so res začeli. V dobri veri nekaj popravijo in opravijo, da bi  morebiti kaj popravili tisto kar so v prejšnji sestavi vlade malo zafrknili. Taisti  ki so se ravnali po pravilu odgovornega ravnanja so zašli . Po njegovem. In se je začelo. Najprej je verjel vsakomur, sedaj ne verjame nikomur. Tukaj  je vsaka podobnost z Adolfinom  primerna in zaželena. Da pa je vključen trenutek dramatičnosti, ker mu je pač ostalo nekaj od igralstva, ve poudarjati, da je bilo v tako kratkem času veliko postorjenega. Da pa je prišlo do nekih novih momentov pri delu po posameznih ministrstev  in da je vse skupaj dobro zastavljeno. Žal pa, da bo delo potekalo naprej po zastavljenih načrtih na tem in onem ministrstvu, bo prišlo do zamenjav.  V dobrih 5 mesecih so z njegovega »Titanika« v  politično morje  ali v pozabo so skočili trije ministri in en državni sekretar.  Pridobivajo nove kandidate-kapetane za posamezne sektorje politične »plovbe,« ki pa nimajo izkušenj glede plavanja v politično razburkano  morje.
Sledi, glede na vse nižje standarde plovbe in samo prijave samovšečnih političnih mornarjev, dober uspešno insceniran trk v veliko in neizogibno skalo ki bo dokončno razklala Vladno ladjo z malim Adolfinom v red.

Kdaj bo kapnilo  njegovim koalicijskim  etičnim kolegom da je to igra z znanim koncem in srečanjem z mogočno skalo političnega »cracha«?
Pričakujmo in dočakajmo.
Kmalu!

Vane K Tegov

 

Mogoče vam bo všeč